Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:IMG-XBNB1VIC
Zapri
Zapri
Nomokanon (srbska redakcija)
ogled v listalniku
Izvoz v EndNote (RIS format)
Vir
Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov
Jezik
starocerkvenoslovanski
Leto
1550-1575
Format
kodeks
145 folijev, 20,2 x 14,8 cm
papir
Vsebina
rokopisi
Izvor
Narodna in univerzitetna knjižnica
Opombe
Nastanek rokopisa sega v tretjo četrtino 16. stol., platnice pa so s konca 17. stoletja. Iz opomb na platnicah je razvidno, da je rokopis pripadal samostanu v Šišatovcu in je verjetno prišel v Kopitarjevo zbirko po isti poti kakor drugi šišatovski rokopisi. Papir so mestoma na robovih uničile plesni, nakar je bil nestrokovno restavriran. Žig ljubljanske Licejske biblioteke je na prednjem in zadnjem prostem veznem listu ter na ff. 1r in 142v. Platnice imajo poševen rob in vezice na hrbtu. Kot je razvidno iz vodnega znaka na prilepljenih in prostih spojnih listih, so s konca 17. stoletja. Slepi tisk na usnju spredaj ima baročno ornamentiran okvir z medaljonom v sredini in z baročnimi okraski v kotih.
Pisava po 20 vrstic na strani je velik, nelep polustav. Pisali sta dve roki: do f. 56r s svetlejšo rjavo tinto, od f. 56v pa s temnejšo črno. Pravopis kaže ostanke resavskega vpliva z akcenti (nedosledno). Med oblikami sta značilni za to razdobje različnost in mešanje polustavnih črk s hitropisnimi: w v treh oblikah — ozka z visoko sredino, podobna oblika z oblimi loki in lončasta oblika brez zareze spodaj; 1 z ravno in z zavito prečko; ž polustavni in drugi hitropisni v dveh potezah; poševna prečka pri 5, 6 in i z dolgim zavitim repkom; d s pomanjšanima nožicama; b z zgornjim zavojem, ki se spušča do spodnje linije; ponekod čudna oblika a s pentljo, ločeno od ravnega, dolgega stebla. Vokalizacija polglasnika je običajna — samrt ipd. Ornamentike ni.
Po vsebini je to skrajšani nomokanon Zonarine redakcije.
(Mošin 1971)
Pravice
URN
URN:NBN:SI:IMG-XBNB1VIC
Objavljeno
01.02.2018
Signatura
Cod. Kop. 26
Metapodatki
Citiranje
APA:
Nomokanon (srbska redakcija) (1550-1575).
URN:NBN:SI:IMG-XBNB1VIC
from http://www.dlib.si
MLA:
Nomokanon (srbska redakcija)
. 1550-1575.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-XBNB1VIC>