Pomen zamejitve bolezni in ocena sposobnosti bolnika za zdravljenje pljučnega raka
The value of standing and estimating patient's capacity for lung cancer therapy

slovenski

2006

letnik 75, številka 6/7

Bronhoskopija   Magnetna resonanca slikovna   Mediastinoskopija   Novotvorba, metastaza   Novotvorba, stadij   Pljučne novotvorbe   pljučni rak   Pljučni volumen, meritve   rak (medicina)   Soobolevnost   Telesna vzdržljivost   Tomografija emisijska-računalniška   Tomografija radiografska, računalniška   Torakoskopija   Torakotomija   zdravljenje

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča Resekcija omogoča najdaljše preživetje pri nedrobnoceličnem raku, kot podporno zdravljenje kemoterapiji in obsevanju pa tudi pri drobnoceličnem raku. Zato je smiselno iskati bolnike, ki imajo tehnično in medicinsko operabilen tumor. V ta namen je potrebno opraviti natančno zamejitev bolezni in oceniti sposobnost bolnika za nameravano operacijo. Poznavanje zmogljivosti in zanesljivosti posameznih preiskav ter njihovo smiselno zaporedje omogoča klinično zamejitev tumorja. Ta pa omogoča izbor najbolj primernega načina zdravljenja. Diagnostični postopek mora biti racionalen in čim manj obremenilen za bolnika, izbrani način zdravljenja pa koristen za bolnika v smislu ozdravitve, podaljšanja preživetja ali vsaj olajšanja težav. Zaključki Zamejitev temelji na TNM klasifikaciji tumorja. Pripoteku in obsegu zamejitve je potrebno skrbno oceniti in upoštevati sposobnost bolnika, predvsem njegovo klinično stanje, telesno zmogljivost, starost, spremljajoče bolezni in pljučno funkcijo ter oceniti odstranljivost tumorja s pomočjo slikovnih preiskav, kot so rentgensko slikanje, CT, MRl, PET, UZ in invazijskih preiskav: bronhoskopije, mediastinoskopije, mediastinotomije in (video)torakoskopije. Pred dokončno odločitvijo o načinu zdravljenja je potrebna mikroskopska opredelitev tumorja. Skrajna možnost za verifikacijo tumorja in oceno njegove odstranljivosti ostaja eksplorativna torakotomija. Pri odkrivanju oddaljenih zasevkov so poleg naštetih slikovnih preiskav uporabni scintigrafija skeleta, citološka punkcija tipljivih oz. dosegljivih sprememb v bezgavkah, koži, podkožju, kostnem mozgu, telesnih tekočinah in notranjih organih. Tudi iz spremenjenih vrednosti preiskav krvi, urina in drugih telesnih tekočin je mogoče sklepati na razsoj tumorja. Potrebno pa je upoštevati dejstvo, da negativni rezultati preiskav zasevkov zanesljivo ne izključujejo.

10.04.2014