Neustrezno odzivanje na izzive podnebne krize, pandemije in v zadnjem času energetske krize čedalje jasneje potrjuje težave trenutnega pristopa k prostorskemu in prometnemu načrtovanju. Sedanji trendi v razvoju nas odmikajo od zastavljenih ciljev, kar kaže na potrebo po spremembi načrtovalske paradigme. Vse bolj je očitno, da samo s spremembo oblike mobilnosti ne bo mogoče doseči zastavljenih ciljev. Potrebna bo sprememba od načrtovanja mobilnosti k načrtovanju dostopnosti. Le tako bo mogoče ob zmanjšani mobilnosti ohraniti ali celo izboljšati dostopnost prebivalcev do ključnih programov. V literaturi se kot mogoči rešitvi pojavljata pristopa, ki se med sabo dopolnjujeta: mesto kratkih poti v kombinaciji z urbanim razvojem, povezanim z javnim prevozom. Slovenska mesta imajo za tako preobrazbo dobra izhodišča, vendar bosta zanjo potrebna odmik od ustaljenega sektorskega načrtovanja in bistveno izboljšanje integracije obeh ključnih področij.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ZUCFIEKL

COBISSID

140961283

Objavljeno

30.05.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Plevnik, Aljaž, Mladenovič, Luka (2022). Izzivi integracije prometnega in prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Urbani izziv. Posebna izdaja, številka 15, Str. 12-18. URN:NBN:SI:DOC-ZUCFIEKL from http://www.dlib.si

MLA:

Plevnik, Aljaž, Mladenovič, Luka. "Izzivi integracije prometnega in prostorskega načrtovanja v Sloveniji." Urbani izziv. Posebna izdaja številka 15 (2022) Str. 12-18.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZUCFIEKL>

Urbani izziv. Posebna izdaja
2011-
(Zbirni zapis)