Opis
Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako študenti Filozofske fakultete v Osjeku, Hrvaška (Filozofski fakultet Sveučilišta u Osjeku, Hrvatska) razumejo in uporabljajo podatkovne zbirke s področja humanistike in družbenih ved. Metodologija: Uporabljeni sta bili dve metodi (vprašalnik v tiskani obliki in delno strukturirani intervjuji), raziskava je zajela obdobje od oktobra 2016 do februarja 2017. V kvantitativno analizo je bilo vključenih 381 pravilno izpolnjenih vprašalnikov, obdelanih z uporabo statističnega paketa SPSS. Da bi ugotovili morebitne razlike med posameznimi skupinami v vzorcu, so bili, poleg opisne statistike, uporabljeni tudi Hi-kvadrat test, T-test, ANOVA, Mann-Whitneyev test in Kruskal Wallisov test. Statistične razlike so bile ugotovljene na ravni 95%. Rezultati: Čeprav 82,2% oseb, ki so bile vključene v analizo meni, da so veščine, na katerih temelji informacijska pismenost, pomembne za doseganje dobrih študijskih rezultatov, jih je le 63% odgovorilo, da so se v manjši meri formalno usposabljali na tem področju. Študenti so ocenili svoje veščine za iskanje po Googlu dokaj visoko (sred nja vrednost 4,31) v primerjavi s samooceno veščin za iskanje po podatkovnih zbirkah s področja humanistike in družboslovnih ved (srednja vrednost 3,69), poleg tega pogosteje uporabljajo Google (53,8%) kot podatkovne zbirke (25,1%). Na vprašanje o težavah pri iskanju v podatkovnih zbirkah so navedli različne ovire: da že iz navade pogosteje uporabljajo Google (48%), da imajo od doma omejen dostop (42,3%), članki so v tujem jeziku (35,2%), niso dovolj usposobljeni za iskanje (35,2%). Na splošno rezultati raziskave kažejo, da imajo študenti humanistike manj formalnega usposabljanja za informacijsko pismenost, so manj motivirani (zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov) za uporabo podatkovnih zbirk in se pogosteje nagibajo k iskanju po Googlu tudi za študijske namene. Poleg tega rezultati kažejo tudi na razlike v razumevanju podatkovnih zbirk pri študentih posameznih znanstvenih disciplin. Omejitve raziskave: Geografske omejitve in majhen vzorec. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati lahko vplivajo na oblikovanje programov izobraževanja za informacijsko pismenost in na referenčne storitve knjižnice.