Avtor obravnava naravnopravno teorijo Stephena Guesta. Slednji sprejema jedro Dworkinove teorije iz Cesarstva prava, vendar kritizira bistveni pomen integritete. V jedro svojega pojmovanja naravnega prava postavi idejo pravičnosti. Guestovo pojmovanje je primerjano z naravnim pravom Tomaža Akvinskega. Guest se uspešno izogne humeovski kritiki in priznava obstoj načel, ki presegajo zgolj vsakokratno pozitivnopravno ureditev. Za razliko od Tomaža sicer zapostavlja idejo občega dobrega, s tem ko zagovarja razumevanje pravičnosti kot (zgolj) enakosti spoštovanja. Njegova teorija hkrati spodbuja sodniški aktivizem na način, ki lahko vodi v zanikanje vrednosti posameznika na račun skupnosti. V primerjavi s svetopisemskim razumevanjem je njegovo pojmovanje pravičnosti ožje. Enakost spoštovanja kot glavni regulativni ideal lahko vodi v nepravičnost. Uporaba Kohlbergovega testa moralnosti pokaže, da sta tako svetopisemsko kot Guestovo razumevanje pravičnosti postkonvencionalni. Pri tem je Guestovo pojmovanje mogoče uvrstiti v peto, svetopisemsko pa v najvišjo, šesto stopnjo moralnega razvoja na Kohlbergovi lestvici.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-Z1Y075YO

COBISSID

24888323

Objavljeno

09.11.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Tomažič, Luka Martin (2020). Guestova naravopravna teorija. Res novae, letnik 5, številka 2, str. 7-26. URN:NBN:SI:DOC-Z1Y075YO from http://www.dlib.si

MLA:

Tomažič, Luka Martin. "Guestova naravopravna teorija." Res novae letnik 5. številka 2 (2020) str. 7-26.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1Y075YO>

Res novae
2016-
(Zbirni zapis)