Poslednja Cankarjeva drama, Lepa Vida, napisana leta 1912, je eno tistih dramskih besedil, katerih recepcijski odmevi so pri slovenskih literarnih zgodovinarjih še posebej skromni, a tudi brez jasnih opredelitev o tem, kaj ta drama pomeni za Cankarjevo dramatiko in vso njegovo besedno umetnost. Razprava je uvodno poglavje obsežnejše študije, ki raziskuje zgodovinsko usodo in odmeve, a tudi današnjo recepcijo tega besedila, za katero je značilno, da je pretrgalo z dotedanjo pisateljevo socialno in estetsko angažirano književnostjo in se odprlo drugačnemu razumevanju sveta in človeka. Skozi vrsto načelnih vprašanj, ki jih ponuja Cankarjeva drama, nakazuje razprava svoje pomensko in metodološko obzorje ter probleme, ki jih odpira omenjena študija.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-Z0WXFA00

COBISSID

1783899

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Poniž, Denis (2005). Problem Cankarjeve Lepe Vide. Jezik in slovstvo, letnik 50, številka 2, str. 79-87. URN:NBN:SI:DOC-Z0WXFA00 from http://www.dlib.si

MLA:

Poniž, Denis. "Problem Cankarjeve Lepe Vide." Jezik in slovstvo letnik 50. številka 2 (2005) str. 79-87.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0WXFA00>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)