Članek obravnava uvedbo enotne in izključne lastninske pravice na nepremičninah v Avstrijskem cesarstvu v 19. stoletju, izhajajoč iz primera dežele Kranjske. Osnovna teza članka je, da so na spremembe lastninskih razmerij ključno vplivali popisi. Z izrazom popis označujem poseben sistematičen način pridobivanja vednosti o lokalnih in relativno vsakdanjih pojavih, praksah in praktičnem znanju, kot so denimo popisi mer in uteži, kompilacije običajnega prava, katastrski popisi ipd. V članku to širše prisotno znanstveno-oblastno tehniko in njen pomen za spremembe prava ponazorim na primeru vpliva treh katastrskih popisov – terezijanskega, jože?nskega in zlasti franciscejskega – na izvedbo zemljiške odveze, s pomočjo katere je bil na območju današnje Slovenije uveljavljen sodoben institut enotne in izključne lastninske pravice. Na podlagi analize katastrskih del pokažem, da so popisovalci prek evidentiranja praktičnih znanj kmetov o lastnostih zemljišč, lastninskih in občinskih mejah, značilnih proizvodih, cenah itd. pripravili teren za kasnejšo preobrazbo zemljiških premoženjskih razmerij.

Pravice