V jedru usvajanja materinščine je dejstvo, da je usvojitveni jezikovni material akustičen, se pravi govor. Zvoka in zvena materinščine je otrok deležen že v prednatalnih razvojnih fazah, tako da po rojstvu v mimetičnih procesih samo še izostruje in z izkušnjami nadgrajuje že zasnovano jezikovno zmožnost in občutljivost. Nasprotno je izhodiščni material pri šolskem usvajanju tujega jezika praviloma pisne narave, zato govorne vsebine pouka tujega jezika pogosto izhajajo iz pisnih predlog in so velikokrat reducirane na ta odnos. Govor je v tujem jeziku praviloma nadgradnja predvsem branja, pozneje tudi pisanja. Takšno razmerje med pisavo in govorom je pogojeno z naravo tujejezičnega učnega procesa, v katerem je pisava, podobno kot sam učni postopek, nujno favorizirana kot intelektualno središče pridobivanja jezikovne kompetence.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-YMPJRXEJ

COBISSID

50924386

Objavljeno

09.05.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vitez, Primož (2012). Med fonemsko, glasovno in grafično učno zmožnostjo. Vestnik za tuje jezike, letnik 4, številka 1/2, str. 141-147. URN:NBN:SI:DOC-YMPJRXEJ from http://www.dlib.si

MLA:

Vitez, Primož. "Med fonemsko, glasovno in grafično učno zmožnostjo." Vestnik za tuje jezike letnik 4. številka 1/2 (2012) str. 141-147.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YMPJRXEJ>

Vestnik za tuje jezike
2009-
(Zbirni zapis)