The centrality of prosocial values in work motivation among public and private sector employees

angleški

2022

letnik 20, številka 2

delovna motivacija   Mednarodna splošna družboslovna anketa (ISSP)   primerjalna analiza   prosocialne vrednote

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Prispevek predlaga alternativo za merjenje pomena prosocialnih vrednot za delovno motivacijo zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. Dosedanje raziskave pomen vrednot merijo tako, da jih obravnavajo kot samostojne vrednote ali pa uporabljajo faktorski poskus, kjer zaposlene sprašujejo, ali se zavzemajo za določeno vrednoto ali ne. Zasnova/Metodologija/Pristop: Na podlagi psihološke teorije o vrednotah in motivaciji prispevek predlaga, da bi bilo za oceno stopnje prevlade prosocialnih vrednot najprimerneje meriti pomen prosocialnih vrednot glede na ostale motivacijske dejavnike v vrednostnem sistemu. Ugotovitve: Uporaba takšnega merila v longitudinalni in mednarodni primerjalni analizi je pokazala, da se zaradi razlik v pomenu prosocialnih vrednot zaposleni v javnem in zasebnem sektorju veliko bolj razlikujejo kot doslej navedeno v literaturi. Ta ugotovitev drži tudi, če v raziskovalni model vključimo naravo delovnega mesta, značilnosti posameznika in družbene značilnosti, kot sta BDP na prebivalca in prevlada individualizma nad kolektivizmom. Pomen: Raziskava tudi kaže, da so razlike med zaposlenimi, ki jih motivirajo notranji, zunanji in prosocialni dejavniki, relativne, saj skoraj vsi zaposleni – ne glede na to, kje delajo – kot najpomembnejša motivacijska dejavnika pri delu navajajo varnost zaposlitve in zanimivo delo.

18.09.2023