Prevod in priredba sodita k različnima besedilnima zvrstema, a se pogosto tudi prepletata v deloma prevedenih, deloma prirejenih besedilih, ki so navadno označena kot 'svoboden', 'dinamično ekvivalenten', 'funkcionalen', bralcu prilagojen prevod. Oba spadata med genetsko sekundarna besedila, pogojena s primarnimi, toda po razmerju do izhodiščnega besedila se razlikujeta: prevod je jezikovno v celoti drugačen od izvirnika, ohranja pa njegovo individualno in zvrstno oblikovanost; priredba spreminja izvirnikovo namembnost, pogosto tudi zvrstno pripadnost, vendar se razpoznavno navezuje nanj s parafrazami in citati. - Različna narava prevoda in priredbe se nazornopokaže ob prevodih izvirnika in priredbe, ki so zavezani vsak svojemu izhodiščnemu besedili ne glede na to, ali je izvirno ali izvedeno. I. Črnagoj (1953) in I. Majaron (1995) sta npr. Lambovo 'pripovedko' po Shakespearovi verzni drami Romeo in Julija prevedla prozno, neoznačenih citatov Shakespearovega besedila nista povzemala po verznem prevodu O. Župančiča (1940).

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-YCHPJQVH

COBISSID

6551906

Objavljeno

01.03.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stanovnik, Majda (1998). Prevod, priredba, prevod priredbe. Primerjalna književnost, letnik 21, številka 1, str. 35-52. URN:NBN:SI:DOC-YCHPJQVH from http://www.dlib.si

MLA:

Stanovnik, Majda. "Prevod, priredba, prevod priredbe." Primerjalna književnost letnik 21. številka 1 (1998) str. 35-52.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YCHPJQVH>

Primerjalna književnost
1978-
(Zbirni zapis)

številka

Primerjalna književnost
1998
(Celotna številka)