Primerjava družbenega in prostorskega razvoja madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji v obdobju po razpadu Jugoslavije

slovenski

2004

Slovenija    Hrvaška    Srbija    politične spremembe   demografske spremembe   družbene spremembe   etnični odnosi   narodne manjšine   Madžari    Italijani 

Inštitut za narodnostna vprašanja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Madžarska in italijanska manjšina sodita med tiste evropske manjšinske skupnosti, ki so v 20. stoletju doživeli velike demografske, prostorske, politične in socialnoekonomske spremembe. Obe sta bili leta 1910 še dokaj številčni (Italijanov je bilo blizu 300.000, Madžarov pa nad 500.000) in po političnem položaju dominantni skupnosti, čeprav so bili regionalno v manjšini. Obe skupnosti sta se zaradi svojega etničnega zaledja (Italija, Madžarska) med drugo svetovno vojno sodelovali na strani okupacijskih sil. Vendar so bile posledice različne: večina Italijanov se je iz Istre in Dalmacije v desetletju po drugi svetovni vojni zaradi strahu (ezuli), slabih gospodarskih razmer in zelo močne italijanske propagande (optanti) izselila v Italijo. Madžari se na Madžarsko niso selili, ker so jo zasedle sovjetske četein uveljavile precej trši model socializma. Današnji poselitveni prostor italijanske manjšine obsega obalna naselja v Sloveniji, na Hrvaškem pa obalna naselja zahodne Istre, na Reki, Zadru in nekaterih dalmatinskih obalnih krajihter v Splitu; skupaj okrog 25.000 oseb. Je prostorsko dokaj razpršena inpretežno urbanizirana skupnost. Madžarska ekumena je bistveno obsežnejša in tudi populacijsko mnogo močnejša. Obsega ozek vzhodni obmejni pas v Sloveniji,posamezna naselja na Hrvaškem, Slavoniji in posebej v Baranji ter najobsežnejši del v Vojvodini, predvsem v severnem delu Bačke. Madžarov je skupaj okrog 315.000 in živijo večidel na podeželskem prostoru Panonske nižine. Madžarska skupnost se je zlasti na Hrvaškem in v Vojvodini zmanjšala zaradi nasilnih selitev, civilnih žrtev in begunstva za nad 30.000 oseb. Pravni, ekonomski in stvarni položaj madžarske in italijanske manjšine je najugodnejši v Sloveniji. Hrvaška izvaja varovanje manjšin na precej drugačen način, čeprav ima na poselitvenih območjih obeh manjšin tudi uveljavljeno zaščitno zakonodajo. V Vojvodini je bila madžarska skupnost z degradacijo pokrajinske avtonomije leta 1990 deležna različnih pritiskov s strani srbskih oblasti. Po Daytonskem sporazumu iz leta 1995 so se pritiski na lokalnih ravneh in s strani srbskega prebivalstva še stopnjevali. Prizadevanja Madžarske po posebni zaščiti Madžarov zunaj Madžarske je realno stanje še nekoliko poslabšalo. Predvsem pa se je na Hrvaškem in še posebej v Vojvodini močno poslabšal gospodarski in socialni položaj celotnih regij poselitve, zatotudi za Madžare. To je vodilo in še vedno vodi v sorazmerno močnemu izseljevanju zlasti mladega in kvalificiranega prebivalstva. Manjšinska populacija je zato nadpovprečno "stara", kar predstavlja veliko razvojno oviro. V celoti gledano se je poselitveno območje zaradi medetničnih konfliktov in lokalnih vojaških spopadov opazno periferiziralo. Italijanska skupnost je v socialnoekonomskem pogledu opazno na boljšem, vendar pa je prostorsko izrazito razpršena, lokalno maloštevilčna in s prevlado mešanih zakonov.

06.05.2010