Opombe
V doktorski nalogi smo povezali koncepte osebnostnih lastnosti, osebne učinkovitosti in timske uspešnosti ter pri tem uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne metode raziskovanja. Ideja za raziskavo izhaja iz prakse, saj smo v organizaciji, v kateri delujemo, v preteklih letih opazili vse večjo pomembnost timskega dela in posledično timske uspešnosti. Pregled teorije je oblikoval pričakovanje, da imajo osebnostne lastnosti pomemben vpliv in veliko vlogo na osebno učinkovitost in timsko uspešnost. V prvem koraku smo izvedli pilotno študijo z metodo polstrukturiranih intervjujev na vzorcu 18 vodij. V drugem koraku smo uporabili mešano metodo raziskovanja. Izvedli smo kvalitativni del, in sicer šest fokusnih skupin s 35 zaposlenimi, in kvantitativni del, v katerem smo uporabili vprašalnike osebnostnih lastnosti, osebne učinkovitosti in timske uspešnosti. Naknadno smo vzorec še povečali, in sicer na 120 udeležencev, kar nam je omogočilo izvedbo regresijske analize oziroma napovedovanje timske uspešnosti. Ugotovili smo, da se osebnostne lastnosti odprtost, sprejemljivost in vestnost povezujejo z osebno učinkovitostjo. Sprejemljivost in odprtost pa sta bili ključni osebnostni lastnosti, ki se povezujeta s timsko uspešnostjo. Zanimivo je, da se v kvalitativnem delu čustvena stabilnost oziroma nevroticizem ni pokazal kot pomemben tako pri osebni učinkovitosti kot pri timski uspešnosti, kljub temu pa smo odkrili nekatere pomembne negativne povezanosti z osebno učinkovitostjo in timsko uspešnostjo. Raziskava je pokazala, da poleg osebnostnih lastnosti obstajajo še drugi dejavniki, ki pomembno vplivajo na osebno učinkovitost in timsko uspešnost. Kot najpomembnejši za osebno učinkovitost so se pokazali podpora vodje, motivacija posameznika in cilji. Drugi dejavniki, pomembni za timsko uspešnost, so bili vodenje, cilji, vizija in namen tima, motivacija, organizacijska kultura, klima in okolje, sodelovanje, neformalno povezovanje in odnosi med člani tima, raznolikost, strokovnost in znanje ter timske vloge. Posebno je treba izpostaviti pomen zaupanja med člani tima. Prav tako smo poskušali povezati osebno učinkovitost in timsko uspešnost. Tukaj se je pokazala pomembnost notranjega lokusa kontrole članov tima in samozavesti pri osebni učinkovitosti ter vloga vodenja pri timski uspešnosti. Zanimale so nas tudi razlike med skupinami različno uspešnih posameznikov v osebnostnih lastnostih, samooceni osebne učinkovitosti in razumevanju timske uspešnosti. Ključna ugotovitev je, da med različno uspešnimi posamezniki ni razlik v osebnostnih lastnostih. Kljub temu pa obstajajo razlike med manj uspešnimi in zelo uspešnimi posamezniki v razumevanju osebne učinkovitosti in timske uspešnosti.