Avtohtonosti kot ustavnega kriterija za opredelitev oz. konstituiranje narodne manjšine ne velja obravnavati lahkotno in podcenjujoče niti v zelo načelnih teoretičnih razpravah. Večina - sicer nestandardiziranih - definicij narodne manjšine namreč upošteva neko obliko avtohtonosti, tradicionalne oz. dlje časa trajajoče povezanosti z ozemljem klasičnih oziroma zgodovinskih narodnih manjšin, ki se niso selile, ampak jih je zgodovina z državno mejo ločila od matičnega naroda. Že ob začetku nastajanja evropskih manjšinskih dokumentov so jasno razmejili klasične narodne manjšine od migrantov, azilantov, beguncev, Romov - popotnikov in drugih novih manjšin . Vzpostavljati antagonizem med posebnimi pravicami vsake od teh deprivilegiranih skupin ter med temeljnimi človekovimi pravicami vsakega posameznika je neproduktivno dejanje.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-XN99H30S

COBISSID

10680141

Objavljeno

06.05.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stergar, Janez (2006). Neznosna lahkost avtohtonosti?. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 50, str. 112-120. URN:NBN:SI:DOC-XN99H30S from http://www.dlib.si

MLA:

Stergar, Janez. "Neznosna lahkost avtohtonosti?." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 50 (2006) str. 112-120.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XN99H30S>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)