V prispevku skuša avtor v osrednji Sloveniji najti ustrezne vzporednice Juriju Vodovniku (1791-1858), štajerskemu samoukemu pesniku, katerega pesmi so se vse do danes ohranile v repertoarjih ljudskih pevcev, posebno na Pohorjuin na Štajerskem. Ugotavlja, da precej podobnosti z Vodovnikom kažeta dolenjska učitelja in organista Matevž Kračman (1773-1853) in Andrej Kančnik (1775-1841), katerih pesmi so prav tako prešle v ustno izročilo. Avtor dokazuje, da za ljudsko pesništvo ni toliko važno, kdo in predvsem kaj je ustvarjalec (lahko je neizobraženi samouk ali pa intelektualec), ampak je važnejša predvsem poetika pesmi, ki mora biti blizu ljudem, da lahko neko pesem sprejmejo za svojo. V omenjenih dveh ustvarjalcih vidi nov izziv za slovensko folkloristiko, saj njen del tovrstnih avtorjev ne priznava za ljudske ustvarjalce in "prave" ljudske pesnike. Ugotavlja, da bo del slovenske folkloristike moral revidirati nekatera svoja, iz. 19. stoletja, podedovana stališča.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-XMK056ZQ

COBISSID

20497965

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Terseglav, Marko (2002). Vodovnikovi sodobniki na Kranjskem. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letnik 12, številka 1, str. 29-38. URN:NBN:SI:DOC-XMK056ZQ from http://www.dlib.si

MLA:

Terseglav, Marko. "Vodovnikovi sodobniki na Kranjskem." Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana) letnik 12. številka 1 (2002) str. 29-38.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMK056ZQ>

Etnolog. Nova vrsta
1991-
(Zbirni zapis)