Multikulturnost vs. monokulturnost - primer Istre

slovenski

2010

letnik 47, številka 2/3

globalizacija    glokalizacija   večkulturnost   monokulturnost   migracije    identiteta    obmejna območja   Istra 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Nove realnosti v praksi spodbujajo tudi nove teoretične koncepte. V njihovem ospredju so kompleksni procesi, ki segajo od deteritorializacije kulture, translacije, transkulturacije, globalizacije, glokalizacije, mestizacije, kreolizacije, sinkretizmov, hibridnosti, multikulturnosti. Predvsem se znotraj identitetnega konteksta nenehno odločamo, kako se bomo identificirali, kdaj bomo sprejeli in uporabili potrditveni diskurz kulture in kdaj procesualnega. Vzporedno s tem se odvijajo multikulturna stekanja, stapljanja, približevanja, ko se med seboj srečajo sicer ločene kulturne tradicije. Te se posledično spreminjajo, prilagajajo ena drugi in ustvarjajo nove kakovosti. Ena od teh novih kakovosti, sploh v času vedno bolj centralizirane globalizacije, je pojav monokulturnega multikulturalizma. Za njega je značilno, da zajema prvine kulturnega, etničnega in jezikovnega izročila različnih kultur, predvsem s težnjo k ustvarjanju lastne stabilnosti. Etnični pluralizem v Istri je omogočal ohranjevanje zavesti o regionalni celovitosti. Istočasno je močno izražena teritorialna identifikacija, ki je izražena skozi istrsko identiteto kljubovala številnim državno-administrativnim, političnim in kulturnim pritiskom, katere so na območju Istre izvajali različni režimi in različne države v preteklosti. Skozi teoretične in empirične perspektive se v članku soočamo z novejšimi etničnimi transformacijami na območju istrskega polotoka, ki nastajajo kot rezultat ali kot posledica sodobnih globalizacijskih in glokalizacijskih procesov. Problematika globalne multikulturnosti na eni in glokalne monokulturnosti na drugi strani je na območju Istre izražena kot inovacija, kot alternativa oziroma kot nov kulturni in jezikovni model, zasnovan na etnično heterogeni družbi.

21.11.2011