Problem terorizma v strasbourški sodni praksi

slovenski

2004

človekove pravice   Evropska unija   Evropsko sodišče za človekove pravice   mednarodna sodišča   sodišča   sodna praksa   terorizem

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek analizira nekatere sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strassburga in iz sodne prakse poskuša razbrati, kako se je Sodišče do sedaj spoprijemalo z varstvom človekovih pravic in svoboščin, ko je žrtev kršitve pravic iz Konvencije posameznik povezan s terorističnim dejanjem. Zaključki kažejo, da je ustaljeno mnenje Sodišča, da je potrebno človekove pravice in svoboščine, vključno s temeljnimi procesnimi pravicami, priznati slehernemu posamezniku ne glede na osebne okoliščine in na ravnanja, zaradi katerih je izpostavljen kazenskemu pregonu oz. kaznovalni politiki države ali naddržavne organizacije. Država se je dolžna vzdržati posegov v pravice in svoboščine, zagotovljene s Konvencijo. Vendar to ni dovolj, država mora delovati aktivno, da bi uresničila pravice in svoboščine (t. i. pozitivna dolžnost). Obstoj pozitivnih dolžnosti je podlaga za vzpostavitev odgovornost države, če aktivno ne preprečuje posledic in dejanj terorizma, zato pa ima država pravico uporabiti fizično silo in druge posebne ukrepe v boju proti terorizmu. Sodišče torej tolerira manjše omejevanje pravic iz Konvencije (npr. daljši priporni čas, socialno izolacijo zapornikov, nadzorovanje korespondence, uporabo tajnih informacij...). Vzporedno pa razvija prakso, ki dovolj jasno pove, kdaj se varstvo pravic ne sme in ne more umakniti učinkovitosti boja proti terorizmu in potrebi družbe po varnosti pred posledicami terorizma. Oblasti morajo spoštovati načelo zakonitosti in prepoved povratne veljave predpisov. Ukrepi morajo biti proporcionalni in nujni v konkretni situaciji. Na več mestih se poudarja, da celo v situacijah, kot je boj proti terorizmu in organiziranem kriminalu, Konvencija prepoveduje mučenje in nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Poleg tega pa mora država poskrbeti za naknadno sodno kontrolo same uporabe izvajanja ukrepov in zagotoviti uradno preiskavo okoliščin, v katerih je prišlo do kršitve konvencijskih pravic. Taka preiskava mora voditi do identifikacije in kaznovanja odgovornih oseb.

26.01.2021