Molekularna genetika samomorilnosti
Molecular genetics of suicide

slovenski

2006

letnik 75, številka 11

Dopamin   fiziologija   genetika   Holesterol   molekularna genetika   možgani   polimorfizem   Polimorfizem (genetika)   Receptorji serotoninski   Samomor   samomori   samomorilnost   Triptofanska hidroksilaza

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Samomor je večplasten fenomen, ki je odvisen od spleta okoljskih dejavnikov, verjetno pa delno tudi od genetskega zapisa. Genetske študije, opravljene na možganih samomorilcev, so dale zanimive hove ugotovitve o serotoninskem, dopaminskem in noradrenergičnem sistemu živčnih prenašalcev, o holesterolnem sistemu in tudi o celični morfologiji možganov. Kljub številnim rezultatom, kiv nekaterih podpopulacijah (izbrane psihiatrične bolezni, locenostpo spolu itd) podpirajo ali zavračajo povezavo polimorfizmov in samomorilnega vedenja, pa je genetika samomorilnosti, pray tako kot večina kompleksnih vedenjskih vzorcev, verjetno posledica zapletenih mehanizmov interakcij večjega števila genov, ki zaenkrat ostajajo se nepoznani. Samomor je večplasten fenomen, ki jeodvisen od spleta okoljskih dejavnikov, verjetno pa demo tudi od genetskega zapisa. Genetske študije, opravljene na možganih samomorilcev, so dale zanimive hove ugotovitve o serotoninskem, dopaminskem in noradrenergičnem sistemu živčnih prenašalcev, o holesterolnem sistemu in tudi o celični morfologiji možganov. Kljub številnim rezultatom, ki v nekaterih podpopulacijah (izhrane psihiatrične bolezni, ločenost po spolu itd.) podpirajo ali zavračajo povezavo polimorfizmov in samomorilnega vedenja pa je genetika samomorilnosti, prav tako kot večina kompleksnih vedenjskih vzorcev, verjetno posledica zapletenih mehanizmov interakcij večjega števila genov, ki zaenkrat ostajajo še nepoznani.

16.09.2009