Opis
Članek obravnava ptice z evropsko pomembnim delom populacije (EPDP) v Sloveniji, pri katerih Evropski ornitološki atlas postavlja Slovenijo med 10 držav, v katerih gnezdi največji del evropske populacije. Takih vrst je 15, avtor pa posebej izpostavlja kozačo Strix uralensis, kot vrsto z največjim deležem pomembne evropske populacije v Sloveniji (2,1%), s populacijsko gostoto (1,23 para/100km2). Med vrstami z EPDP v Sloveniji prevladujejo toploljubne vrste (66,7%), glede na izbiro habitata pa negozdne vrste (73,3%).Gozdne vrste je avtor razdelil na toploljubne (1 vrsta) in hladnoljubne (2 vrsti), negozdne pa po višinski razširjenosti na nižinske (pod800m n.v.; 6 vrst), visokogorske (nad 1.500 m n.v.; 3 vrste) in višinsko-nižinske vrste (naseljujejo oba višinska pasova; 3 vrste, npr. kotorna Alectoris graeca). V zoogeografskem smislu prevladujejo vrste s sredozemskim tipom areala (93,3%), posebnost območja pa so alpsko-sredozemske vrste. Po zoogeografski oznaki je zanimiva kozača, saj je med obravnavanimi vrstami edini borealni element in je v Sloveniji postglacialni relikt. Članek predstavlja še 93 vrst z visokim deležem evropske populacije v Sloveniji (>=0,2%), saj je površinsko razmerje med Evropo in Slovenijo 0,2%. Avtor navaja tri vzroke za tako visok delež evropske populacije pri tako velikem številu vrst: (1) velika habitatna in ekološka pestrost ter lega Slovenije (pomen pri specialistih v izbiri habitata, ki so v Evropi lokalno razširjeni),(2) relativno dobro ohranjeno okolje, ki je domnevno bogato s hrano (omogoča večje gostote določenih vrst), in (3) nesorazmerno upadanje velikosti populacij ptic drugod po Evropi zaradi različnih dejavnikov (pomen pri splošno razširjenih vrstah). Metodološki vzrok v smislu napak pri ocenjevanju velikosti populacij avtor obravnava kot manj verjetnega. Avtor še razpravlja o pomenu varovanja zelo številnih in vitalnih populacij in o pomenuraziskav teh vrst v Sloveniji za potrebe uspešne naravovarstvene politike.