Opis
Feministična teorija je pomembna sociološka teorija, ki jo v socialnem delu velikokrat uporabljamo v raziskavah, ki se osredotočajo na neenakosti, odnose moči in analizo spola. Sistem za preprečevanja nasilja v družini so prvič uvedli v osemdesetih letih 20. stoletja in ker temelji na feminističnih idejah, je poudarjen vidik zlorabe moči, ključna pri preprečevanju nasilja pa sta pravna pomoč in zagotavljanje virov, kot so odredba o zaščiti in varne hiše. V nasprotju s tradicionalnim pogledom, da je nasilje v družini zasebna zadeva, avtorica trdi, da je to področje, v katero bi morala posegati država, in da je treba žrtve oprati krivde in odgovornost naprtiti tistim, ki jih zlorabljajo. Raziskave so pokazale, da so ženske, ki so preživele, doživljale zgolj okrnjene storitve zase ali pa storitve, ki niso zadovoljile njihovih potreb, zato so se umaknile iz procesa pomoči in še naprej doživljajo probleme v svojem življenju. Članek se osredotoča na tajvanske ženske z duševnimi težavami, ki so doživele nasilje svojih partnerjev in so se znašle ranljive in ujete v kompleksnih okoliščinah. Pokazati želi, kako delujejo različni zatiralski dejavniki v kontekstu, ki je preživele stigmatiziral in omejeval. Analiza dveh Tajvank z duševnimi težavami, ki sta preživeli nasilje partnerjev, prikaže, da so takšne ženske izjemno ranljive in se srečujejo s številnimi ovirami, na primer s spolnimi normami, ki jih določajo patriarhalne vrednote, s patriarhalnim in kolektivnim družbenim kontekstom ter s socialnim izključevanjem, ki je posledica diskriminacije do težav z duševnim zdravjem. Če takšne ovire spregledamo, ne pomagajo niti ukrepi pravne pomoči niti namestitev v varnih hišah. Avtorica analizira preplet dejavnikov v kontekstu preživelih in poudarja pomen pravne perspektive in razumevanja dejavnikov, zaradi katerih so ženske ranljive. Pojasni, kakšne posledice ima takšna analiza za prakso socialnega dela.