Obravnava bolnikov s srčnim popuščanjem v splošni in univerzitetni bolnišnici v letu 1997
Treatment of heart failure patients in university and general hospital in 1997

slovenski

2003

letnik 72, številka 3

Bolnišnice splošne   Bolnišnice univerzitetne   kardiovaskularne bolezni   Retrospektivne študije   srce   Srce, odpoved kongestivna   srčno popuščanje   zdravljenje

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Kronično srčno popuščanje povzroča veliko zbolevnost in umrljivost.Prognozo lahko izboljšamo s hitro diagnostiko in pravilnim farmakološkim in nefarmakološkim zdravljenjem. Namen raziskave. Primerjali smodiagnostične in terapevtske postopke pri bolnikih s srčnim popuščanjem, ki so bili hospitalizirani v univerzitetni in regionalni splošni bolnišnici. Metode. V retrospektivni raziskavi smo podatke zbrali s pregledom bolnišnične dokumentacije zaporednih bolnikov, ki so bili hospitalizirani od 1. 1. 2997 do30. 6 1997 (Splošna bolnišnica Murska Sobota - SB) in do 31. 12. 1997 (Klinični center, Interne klinike, Klinični oddelek za žilne bolezni, Kliničnioddelek za hipertenzijo - UB) in so bili odpuščeni ali so umrli z diagnozo srčno popuščanje. Rezultati. Vključili smo 625 bolnikov, starih 76 +-12 let, 307 bolnikov iz SB in 318 iz UB. Pri 308 (49%) bolnikih je bila diagnoza srčnega popuščanja postavljena je pred sedanjo hospitalizacijo, pri 260 (42%) bolnikih je šlo za ponovno hospitalizacijo. Etiološko je bil vzrok srčnega popuščanja ishemična bolezen srca pri 36%, arterijska hipertenzija pri37%, dilatativna kardiomiopatija pri 16% in valvulna hiba pri 15%. Med hospitalizacijo je umrlo 98 bolnikov (16%), v SB 24% in v UB 8% (p < 0, 001). Trajanje hospitalizacije je bilo v UB 14 +- 10 in v SB 10 +- 6 dni (p < p, 001). Ultrazvočna preiskava srca je bila opravljena v UB pri 45% in v SB pri 13% vseh bolnikov (p < 0, 001) in pri 50% ter 22% bolnikov, prvikrat hospitaliziranih zaradi srčnega popuščanja. Farmakološko zdravljenje, predpisano ob odpustu, je bilo (UB vs. SB): diuretiki (82% vs. 73%), zaviralciangiotenzinske konvertaze (61 % vs. 33%), digitalis (54% vs. 71 %), zaviralci beta-adrenergičnih receptorjev (3% vs. 0%), antiaritmiki (7% vs. 32%). Med bolniki s sistolično disfunkcijo jih je 69% iz UB in 32% iz SB prejemalo zaviralce ACE. (Izvleček prekinjen pri 2000 znakih).

10.04.2014