Trajnostna regulacija Evropske unije je pomembno posegla v informacijske in upravljavske procese gospodarskih družb. Direktiva (EU) 2022/2464 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) je trajnostne informacije vključila v formalni sistem korporacijskega poročanja, Direktiva (EU) 2024/1760 o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti (CSDDD) pa je temu dodala tveganjsko usmerjen proces identifikacije in obravnavanja negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Direktiva (EU) 2026/470, sprejeta v okviru paketa Omnibus I, je oba režima zožila in poenostavila. Prispevek izhaja iz teze, da zmanjšanje posebnih regulatornih obveznosti ne odpravlja pomena trajnostnih vprašanj za odgovornost direktorjev. Večji poudarek na materialnosti, sorazmernosti, prioritizaciji in razumno dostopnih informacijah povečuje pomen splošnih pravil korporacijskega upravljanja in profesionalnega standarda skrbnosti iz 263. člena ZGD-1. Težišče odgovornosti se zato premika od zagotavljanja trajnostnega rezultata h kakovosti procesa upravljanja: organizaciji informacijskih in kontrolnih sistemov, primerni informacijski podlagi, odzivanju na opozorilne znake, delegiranju, nadzoru in dokumentiranju poslovne presoje. Prispevek v sklepnem delu predlaga tudi nepogrešljive organizacijske sestavine slovenskega zakona za prenos CSDDD.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-WF133ON0

COBISSID

302796803

Objavljeno

11.11.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bohinc, Rado (2026). Odgovornost direktorjev za trajnostno upravljanje. Podjetje in delo, letnik 52, številka 6/7, str. 1080-1096. URN:NBN:SI:DOC-WF133ON0 from http://www.dlib.si

MLA:

Bohinc, Rado. "Odgovornost direktorjev za trajnostno upravljanje." Podjetje in delo letnik 52. številka 6/7 (2026) str. 1080-1096.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WF133ON0>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)