Nekaj premislekov o prenovi osnovne šole in z njimi povezana stališča osnovnošolskih učiteljev

slovenski

2024

letnik 75, številka 1

compulsory education   education   extended programme   nacionalno preverjanje znanja   national knowledge assessment   osnovna šola   pedagogika   pedagogy   prenova   razširjeni program   reform   vzgoja in izobraževanje

Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V luči aktualnih potez šolske politike se v tem prispevku lotevamo obravnave dveh sistemskih rešitev: v prvem delu odpiramo vprašanje razširjenega programa, ki ga razumemo zlasti kot sestavni del fleksibilno-diferenciacijskih rešitev osnovne šole, v drugem delu pa obravnamo rešitve, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja. V tretjem delu prispevka predstavljamo stališča učiteljic in učiteljev osnovnih šol do omenjenih sistemskih rešitev. Podatke o njihovih stališčih smo pridobili s kvalitativno raziskavo, ki smo jo opravili v okviru skupine za osnovno šolo pri Partnerstvu za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, zbrali smo jih z izvedbo dveh krogov fokusnih intervjujev na desetih osnovnih šolah v Sloveniji. Kar zadeva razširjeni program, so učitelji poudarili, da bi moral biti zlasti v funkciji sprostitve, prostega časa, neusmerjenih dejavnosti. Nasprotujejo »pošolanju« razširjenega programa. Opozarjajo, da vsi učitelji niso ustrezno usposobljeni za izvajanje dejavnosti, hkrati pa na manjših šolah težko zagotovijo zadostno število dejavnosti, ki bi učencem omogočalo dejansko izbiro. Do rešitve, ki se nanaša na nacionalno preverjanje znanja, je večina učiteljev izjemno kritičnih. Sprašujejo se, kakšen smisel ima nacionalno preverjanje znanja, komu je pravzaprav namenjeno in kaj želimo z njim doseči. Mnogi so mnenja, da bi moralo imeti nacionalno preverjanje znanja večjo sistemsko težo oz. da bi morali zagotoviti, da bi bili učenci za sodelovanje na nacionalnem preverjanju bolj motivirani.

08.07.2024