Za države članice ureditev z eno navezno okoliščino (običajno prebivališče) in določitev pristojnosti enega sodišča ne glede na to, ali gre za premično ali nepremično premoženje, nedvomno pomeni temeljno spremembo v primerjavi z različnimi kolizijskimi pravili držav članic. Avtorica obravnava tudi postopek za priznanje in razglasitev izvršljivosti tujih sodnih odločb, saj je področje dedovanja izključeno iz ureditve po Bruseljski uredbi. Ureditev samodejnega priznanja tuje sodbe odločbe in postopek razglasitve izvršljivosti ne bi smela povzročati večjih težav, saj je bila oblikovana po vzoru Bruseljske uredbe. Ne glede na trend odpravljanja eksekvature pa je uredba ta posebni postopek ohranila. Novost je ureditev čezmejnega pretoka javnih listin v V. poglavju Uredbe o dedovanju, ki je v primerjavi z drugimi instrumenti na ravni EU izvirna.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-W0S51PGJ

COBISSID

15245649

Objavljeno

25.08.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ivanc, Tjaša (2016). Novi režim načrtovanja dedovanja s čezmejnim elementom. Podjetje in delo, letnik 42, številka 6/7, str. 1365-1382. URN:NBN:SI:DOC-W0S51PGJ from http://www.dlib.si

MLA:

Ivanc, Tjaša. "Novi režim načrtovanja dedovanja s čezmejnim elementom." Podjetje in delo letnik 42. številka 6/7 (2016) str. 1365-1382.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W0S51PGJ>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)