V akademskih in popularnih razpravah se moč medijev v sedanjih globaliziranih in "postdemokratičnih" družbah pogosto povezuje s pojmom "mediatizacija". Medijske institucije naj bi bile čedalje bolj vplivne, ker narekujejo, kako se uokvirjajo teme za javno razpravo. Zaradi tega so morali drugi institucionalni akterji (v politiki, znanosti, veri) ponotranjiti "medijsko logiko", da bi ohranili svojo moč in legitimirali svoja dejanja. Sodobne raziskave mediatizacije pri proučevanju odnosa med sistemskimi imperativi in svetovi življenja praviloma ne upoštevajo zgodnje rabe termina "mediatizacija" Jürgena Habermasa. Čeprav se sprva dozdeva, da je takšna raba termina daleč od sodobnih ukvarjanj s problemom, lahko vrnitev k Habermasu spodbudi teoretiziranje o mediatizaciji in moči medijev v dveh pogledih. Prvič, s poudarjanjem pomembnosti sistemsko-teoretskega besednjaka pripomore kizostritvi predstave o "medijski logiki" in omejevanju določenih virov moči medijev (npr. kaj je "medij" medijev). Drugič, z artikulacijo temeljne kritike sistemsko-teoretskega besednjaka odpira normativni pogled na vrednotenje demokratične funkcije medijev (npr. "kakovosti" mediatizacije). Razprava osvetljuje in razčlenjuje omenjena možna prispevka s primeri iz raziskovanja novinarstva nasploh in posebej na Finskem.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-VP70I9YU

COBISSID

31788637

Objavljeno

26.04.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kunelius, Risto, Reunanen, Esa (2012). The medium of the media. Javnost (Ljubljana), letnik 19, številka 4, str. 5-24, 111. URN:NBN:SI:DOC-VP70I9YU from http://www.dlib.si

MLA:

Kunelius, Risto, Reunanen, Esa. "The medium of the media." Javnost (Ljubljana) letnik 19. številka 4 (2012) str. 5-24, 111.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP70I9YU>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)