Transitivity in natural syntax : ergative languages

angleški

2009

letnik 49, številka 2

jezikoslovje    skladnja    naravna skladnja   prehodnost 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V okviru t.i. naravne skladnje se ob jezikovnem gradivu iz ergativnih jezikov obravnavajo različni pojavi, povezani s prehodnostjo. Vsakič se primerjata po ena ergativna in po ena protitrpna zgradba (mednarodno: antipasiv) ter se napovedujejo nekateri vidiki razmer v takih dvojicah. Novo je, da je treba pri protitrpnih zgradbah razlikovati med bolj in manj prehodnimi. Bolj prehodne so tiste, v katerih sta vršilec in prizadeto kodirana z enim izmed naslednjih sklonov: ergativ, absolutiv, nominativ; ali pa je prizadeto (vsaj v neki meri) včlenjeno v soodnosni glagol. Bolj prehodne protitrpne zgradbe in soodnosne ergativne zgradbe ostajajo v okviru prehodnosti; ker slednja tvori nenaravno okolje, je povezovanje soodnosnih vrednosti lestvic križno. Preostale protitrpne zgradbe so manj prehodne, tako da par iz take zgradbe in iz soodnosne ergativne zgradbe prebija nenaravno okolje prehodnost. Povezovanje soodnosnih vrednosti lestvic je tedaj vzporedno. Nenaravno okolje tvori tudi prizadeto, kadar se obravnavajo njegove skladenjske, ne pomenske, lastnosti (npr. njegov sklon, ne morda stopnja vplivanosti od glagolskega dejanja). V izpeljavah, ki se dotikajo prizadetega te vrste, je povezovanje soodnosnih vrednosti lestvic križno. Zajetih je 18 ergativnih jezikov, največ s Kavkaza in s tihomorskega področja.

14.02.2015