Ocena natančnosti satelitske navigacije pri upravljanju naravnih virov
An accuracy assessment of satellite navigation in natural-resource management

angleški
slovenski

2006

letnik 52, številka 6

navigacija satelitska   satelitsko določanje lege   kmetijstvo usmerjeno   upravljanje z gozdovi   ocena natančnosti   satelitska navigacija   GPS    gospodarjenje z gozdovi

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Prispevek obravnava možnosti uporabe navigacijske tehnologije satelitskega določanja lege (SDL - GPS) pri upravljanju z naravnimi viri. Nastal je na podlagi rezultatov SDL prikazov zemljišč na priblizno 30 krajih v Baranji (vzhodna Hrvaska). Sprejemniki SDL so bili uporabljeni predvsem za določanje lege izbranih zemljisč. Dinamičnega kartiranja zemljišč nismo spremljali. Raziskave smo se lotili z namenom, da bi dogradili svoje znanje o delu s podatki SDL, o vključevanju sistema SDL v sistem zemeljskega informacijskega sistema ter preizkusili delovanje bolj natančnega sistema diferencialnega satelitskega določanja lege (DSDL). Raziskali smo razlike med podatki, pridobljenimi s tremi metodami določanja lege v prostoru: a) georeferenčnoim zračnim fotografiranjem (AERO), b) standardnim signalom SDL, in c) popravljenim signalom DSDL. Glede na referenčno vrednost smo ugotovili sistematično odstopanje in polmer napake (rezultati DSDL). Ugotavljanje razlik med metodama SDL in AERO ni dalo statistično pomembnih razlik. Glede na rezultate raziskave moramo povzeti, da lahko metodo SDL uspešno uporabimo pri kartiranju zemljišč ter tudi sicer pri prepoznavanju drugih naravnih virov. Določanje lege z nekorigiranim signalom SDL omogoča enako dobro ali celo večjo/natančnost določitve lege, kakršno dobimo z zračnimi fotografijami v povprečnem merilu 1:20.000. Uporaba satelitskega določanja lege je odvisna od potreb posameznih uporabniskih skupin, pri čemer so posebno pomembni vidiki natančnosti, polmera 95% verjetnosti, zanesljivosti rezultatov in izvedljivosti.

16.09.2009