Razprava prikaže, kako so ženski liki v romanih Uliks in Slepa sova oropani sredstev za polno izražanje in sporočanje. Romana povezuje z odtujenostjo to, da z načinom reprezentiranja ženskega jezika pokažeta, kako pripovedovalci in fokalizatorji obeh romanov like - ženske like in ženske na splošno - odtujujejo od moških glasov in jih tako marginalizirajo. Opaziti je, da pripovedna sloga v Uliksu in Slepi sovi kljub svoji inovativnosti in eksperimentalnosti še vedno odmerjata zanemarljivo malo prostora ženskim glasovom in jeziku, z redko izjemo notranjega monologa Molly Bloom. V luči sodobnega razumevanja je mogoče Mollyjino pripoved brati, kot da na nek način izhaja iz "semiotičnega" (kar nakazuje predvsem odsotnost ločil), kot nekaj, kar subvertira ustaljeno disciplino jezikovne rabe (oz. "simboličnega"), in zato kot primer "ženske pisave".

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-V87V61ML

COBISSID

46360579

DOI

10.3986/pkn.v43.i3.10

Objavljeno

12.10.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Najafibabanazar, Maryam (2020). Linguistic silence and the alienation of female characters in Ulysses and The Blind Owl. Primerjalna književnost, letnik 43, številka 3, str. 179-197. URN:NBN:SI:DOC-V87V61ML from http://www.dlib.si

MLA:

Najafibabanazar, Maryam. "Linguistic silence and the alienation of female characters in Ulysses and The Blind Owl." Primerjalna književnost letnik 43. številka 3 (2020) str. 179-197.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87V61ML>

Primerjalna književnost
1978-
(Zbirni zapis)