Značilnosti proceduralno-materialne teorije legitimnosti, usmerjene k pogojem, kriterijem in okoliščinam za sprejemanje najboljših možnih odločitev, naj bi se prilegale sodobnemu evropskemu konstitucionalizmu. Ustavno sodstvo ima pri tem posebno vlogo in pomen. Razlog za legitimnost njegovih pravotvornih pristojnosti gre iskati v legitimnosti temeljnih pravic in svoboščin. Razumeti jih gre deontološko kot norme, in ne teleološko kot vrednote. Samo norme je namreč mogoče univerzalizirati kot veljavne in kot "enako dobre" za vse. Zamenjava logike moči za moč logike naj bi bila univerzalni pogoj za njihovo univerzalnost. Metodološko (samo)razumevanje ustavnosodnega odločanja naj bi bilo zato deontološko, kot odločanja na temelju norm, z normami in o normah, sposobnih univerzalizacije. In ne teleološko. Enako naj bi veljalo za strasboursko sodišče.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-V1PFHCFN

COBISSID

9452113

Objavljeno

26.01.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Teršek, Andraž (2008). Deontološko (samo)razumevanje ustavnosodnih pristojnosti. Revus (Ljubljana), številka 7, str. 35-49. URN:NBN:SI:DOC-V1PFHCFN from http://www.dlib.si

MLA:

Teršek, Andraž. "Deontološko (samo)razumevanje ustavnosodnih pristojnosti." Revus (Ljubljana) številka 7 (2008) str. 35-49.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V1PFHCFN>

Revus
2003-
(Zbirni zapis)