Self-governance and social inclusion in a post-socialist city : contradictions between city-designated and naturally-occurring arts districts

angleški

2020

letnik 57, številka 1

kreativno soustvarjanje prostora   kulturne soseske   kulturni grozdi   občutenje prostora   utemeljevalna teorija

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Težnjo umetnikov in drugih ustvarjalcev, ki so zastopani v obliki neprofitnih in v dobiček usmerjenih organizacij, samostojnih umetnikov ter kulturnih delavcev, da se združujejo na določenem območju, so že v veliki meri obravnavali v literaturi. Oblike notranje organiziranosti teh sosesk niso bile deležne tolikšne pozornosti. V Ljubljani je moč najti pet različnih kulturnih sosesk, ki so nastale kot rezultat dveh različnih načrtovalskih pristopov: neformalne pobude ali pobude mestnih oblasti. Ta članek raziskuje njihove skupnosti skozi koncepte, kot so avtonomno upravljanje, socialna vključenost in pravica do mesta. Ob preučevanju skupnostnih praks v teh soseskah smo ugotovili, da samonikle soseske odražajo prostorsko politično agendo. Akterji sosesk se bojujejo proti heteronomiji, formalnim ureditvam in hierarhiji. So aktivisti in zagovorniki socialne pravičnosti in umetniškega samoizražanja. Na drugi strani načrtovane soseske dovoljujejo manj svobode pri upravljanju in organizaciji prostora in ne ustvarjajo konfliktov z mestnimi oblastmi glede nadzora nad prostorom. Medtem ko oba tipa sosesk stremita k neprestanim spremembam in novostim, se samonikle soseske razvijajo hitreje. Članek izpostavlja pomen samoorganiziranja in neformalnih mrež pri nastajanju in razvoju kulturnih sosesk.

29.03.2021