The rondo in Mahler's middle period symphonies: valid model or useful abstraction

angleški

1999

letnik 35

avstrijska glasba   avstrijski skladatelji   Mahler, Gustav, 1860-1911   simfonije

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Mahlerjeva Peta, Šesta in Sedma simfonija so polne različnih glasbenih protislovij. Stojijo na razvodju v skladateljevem razvoju: občasno opozarjajo na slog Wunderhorn, čeprav z novimi tehnikami ter neobičajnimi zvočnimi barvami, sorodnimi z zvoki, ki so jih navdihovale uglasbitve Rückertovih pesmi. Čeprav je Mahler te elemente mojstrsko povezal, ostaja omenjena dvojnost še vedno pomembna poteza njegovih del. Na nek način je tradicionalna,kar je seveda del njene privlačnosti, na drugi strani pa je prilagodljiva, moderna in povsem izvirna. Značilna poteza Mahlerjeve uporabe forme je način, na kakršen se vedno znova vrača k osnovnemu tematskemu gradivu. V preprostem ali poenostavljenem smislu gre za rondo. V pričujočem prispevku želi avtor dognati, ali je Mahlerjeva očitna raba rondoja resničnostali le slepilo. Številni stavki teh simfonij so navidez rondojski. Finale Pete in Sedme simfonije sta označena kot rondoja, čeprav obstaja znatnonesoglasje glede podrobnosti. Prvi, drugi in tretji stavek Pete ima rondojske poteze, čeprav so možni tudi drugi modeli, medtem ko lahko podobno označimo tudi oba srednja stavka Šeste. Tudi za tri srednje stavke Sedme lahkoprav tako rečemo, da vsebujejo rondojske poteze. Pa tudi oba preostala stavka lahko obravnavamo v istem splošnem kontekstu. Prvi stavek Sedme je napisan epizodno, znova ne brez povezav z rondojskim idealom. Finale Šeste je presenetljiv konglomerat, ki so ga razlagalci različno tolmačili. POdrobna obravnava določenih aspektov tega stavka odkriva določene rondojske poteze. Medtem ko je lahko verodostojnost nekaterih od teh interpretacij vprašljiva, še posebno če jih razumemo preveč strogo, vendar v določeni meri veljajo. Razen tega lahko mnogo nasprotij, ki smo jih tako odkrili, razkrije Mahlerjev način dela. S pomočjo analize aspektov skladateljevega sloga, npr. tonalnosti in uporabe motivov, je možnno ponuditi nekaj hipotez o tem, kakšna je bila Mahlerjeva kompozicijska filozofija in kako so z njo povezane njegove delovne metode. Imamo tri možne jasne izbire: ali gledamo smrtni krč zastarele forme, ali se soočamo z intuitivno narativno prevleko na tradicionalnem modelu ali pa gre preprosto za protislovje prehodnega obdobja.

16.09.2009