Maistrova knjižnica v UKM : pridobitev in hramba osebne knjižnice generala Maistra v Univerzitetni knjižnici Maribor
General Maister's Library in the University of Maribor Library : gaining and preservation of the general Maister's private library in the University of Maribor Library

slovenski

2015

letnik 59, številka 3

Maister, Rudolf, 1874-1934   osebne knjižnice   Maistrova knjižnica   knjižne zbirke   kulturna zgodovina

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V primeru knjižne zapuščine generala Rudolfa Maistra, hranjene v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM), gre za celovito knjižno zapuščino osebne knjižne zbirke Maistrove knjižnice - maistriane, ki je od leta 1998, od podpisa darilne pogodbe z dediči generala Maistra, v lasti Univerzitetne knjižnice Maribor. 5945 enot knjižničnega gradiva danes tvori posebno zbirko, oddvojeno od rednega knjižničnega fonda in hranjeno v zanjo posebej prirejenem prostoru. Maistrova knji- žnica v UKM predstavlja nekakšno izjemo, saj naloga knjižnic nasploh ni izključno ohranjanje principa provenience in prvotne ureditve. V primeru Maistrove knjižnice pa gre za pomembno gradivo pri raziskovanju slovenske literarne in kulturne preteklosti sploh, zato se zdi stremljenje k čim bolj avtentični postavitvi in ohranjanje celote smiselno. Za razumevanje pomena in vloge te posebne knjižnične zbirke za slovensko kulturno dediščino je treba osvetliti delovanje Rudolfa Maistra kot strastnega ljubitelja knjig in lastnika ene največ- jih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem, katere izgradnja se je začela 1912 v Ljubljani, dosegla svojo temeljno ureditev v Maistrovem mariborskem obdobju, preživela selitve v času druge svetovne vojne in premestitve po njej ter končno našla svojo postavitev v prostoru Maistrove knjižnice v UKM. Leta 2013 je potekala preureditev postavitve gradiva z identifikacijo klasifikacijskega sistema in sortiranjem gradiva, po vzoru avtentične Maistrove postavitve knjiž- nice na lokaciji v mariborskem stanovanju. Knjige niso sledile avtentičnosti tedanje postavitve. V rekonstrukciji postavitve pa se je poizkušalo čim bolj avtentično rekonstruirati Maistrov knji- žnični sistem, kar ni pomembno le z vidika same hrambe in zaščite gradiva, temveč predvsem zaradi popisa in seveda prezentacije ter posledično razglasitve knjižnice za kulturni spomenik. Razglasitev bi pomenila zaključek leta 1956 začetega postopka, ki ga je predlagala in tudi začela strokovna komisija, po pregledu 62 zabojev gradiva. Danes, ko knjižnica ima svoje mesto, je več kot smiselno formalne postopke tudi zaključiti.

01.04.2016