Članek obravnava koncept hrvaškega naroda v dveh stopnjah, kot je bil vzpostavljen na institucionalni ravni, in sicer v devetdesetih letih in v preteklem desetletju. Avtorica uporablja prevladujoče klasifikacije, ki opisujejo značaj sodobnih narodov (v skladu s pravnimi normativi in praktičnimi politikami) in izpostavlja dva različna tipološka vzorca. Medtem ko se prva faza dosledno drži logike etničnosti in na poreklu temelječih vrednot, nam druga faza razkriva nekatere nove pojave v okviru še vedno ohranjenega (etnično definiranega) koncepta. Spremembe se dogajajo v okolju spremenjene politične klime, hkrati pa v odnosu do precej poenostavljenih političnih potreb in dnevnega pragmatizma. Nova etika kot taka predstavlja izziv nekaterim uveljavljenim vrednotam, čeprav na nedosleden in nejasen način. Medtem ko analiza dokazuje diskontinuiteto v delovanju političnih institucij, kar zadeva značaj narodne skupnosti, so te spremembe v nasprotju z logiko priljubljenih tipoloških vzorcev. Članek se končuje z ugotovitvijo, da ta vprašanja opozarjajo na omejenost razpoložljivih klasifikacij, še bolj pa na posebnosti konkretnega primera.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-U4LZJNLF

COBISSID

11941197

Objavljeno

05.11.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Baričević, Vedrana (2011). The Croatian political community in institutional engineering. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 64, str. 36-66. URN:NBN:SI:DOC-U4LZJNLF from http://www.dlib.si

MLA:

Baričević, Vedrana. "The Croatian political community in institutional engineering." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 64 (2011) str. 36-66.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4LZJNLF>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)

številka

Razprave in gradivo
2011
(Celotna številka)