El kitsch en el barroco castellano

španski

1999

španska književnost    kič   barok 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kič v španskem baroku. Članek je krajši povzetek avtoričinega magistrskega dela z naslovom Kič v španskem baroku. V njem avtorica analizira vzroke, ki sopo njenem mnenju pripeljali do vznika kiča v španskem baroku skoraj stoletjepreden ga registrirajo drugje v Evropi. Barok je v Španiji začetek Moderne. Značilni dualizem je tudi kot diskurzivna različnost opazen na đtevilnih področjih: verskem (protireformacija in jezuiti), socialnem (krepitev meščanstva, racionalizma; delitev na javno in zasebno), ekonomskem (kritika ekonomije tako imenovanih arbitristov) in političnem (močno javno mnenje). Na literarnem področju se izvrši izrazito moderna delitev literature na trivialno literaturo (kič) na eni ter kanonizirano lietarturo na drugi strani. To temeljno delitev spremljajo novo pojmovanje okusa pri Gracianu, novo pojmovanje avtorstva in avtorja. Glede na recepcijo literature se občinstvo razdeli na maloštevilno publiko, ki je namenjena vse bolj hermetična literatura in številčnejše ljudstvo, ki posgea po trivialni, bolj, bolj veristični literaturi. Takšno delitev je mogoče opaziti v poeziji (vulgarne romance, romance slepcev na letakih / izrazito hermetična Góngorova poezija), romanu (nakaže jo že Cervantes v Don Kihotu) in v gledališču (Lope de Vega še piše za vse vrste občinstva, Calderón de la Barca pa si že izbira ožji krog občinstva).

15.11.2017