Prispevek obravnava izražanje evidencialnosti, torej kazanja na vir informacij v izjavi, s pomočjo slovnične kategorije dizque v ameriških različicah španščine ter primerja njegove evidencialne vrednosti s slovenskimi ustreznicami v izbranih literarnih besedilih. V študiji je najprej predstavljena konceptualna prepletenost pojmov epistemske naklonskosti in evidencialnosti ter zavzame pozicijo, ki v njiju vidi dve ločeni kategoriji. Sledi predstavitev osrednjih smernic najnovejših raziskav o prislovu dizque, ki postaja v ameriških različicah španščine vse pogosteje rabljena oblika. Tako po oblikoslovno-skladenjskih kot semantično-pragmatskih značilnostih se zdi, da sta naklonska členka menda in baje njegovi najbližji slovenski ustreznici, zato avtorica v nadaljevanju pretrese nekatere besednovrstne podobnosti in skladenjska ujemanja ter opredeli kategorijo t. i. evidencialnih označevalcev. Sledi analiza prevodnih ustreznic dizque v izbranih leposlovnih besedilih. Analiza primerov pokaže, da so pri signaliziranju evidencialnih pomenov najprimernejše slovenske ustreznice dizque prav naklonski členki, čeprav je enako pogosta tudi struktura z glagolom rekanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-TPAKQG4X

COBISSID

66001250

Objavljeno

01.04.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Pihler Ciglič, Barbara (2017). Evidencialna branja prislova dizque v nekaterih različicah ameriške španščine in njegove ustreznice v slovenščini. Ars et humanitas, letnik št. 2, letn. 11, str. 85-103. URN:NBN:SI:DOC-TPAKQG4X from http://www.dlib.si

MLA:

Pihler Ciglič, Barbara. "Evidencialna branja prislova dizque v nekaterih različicah ameriške španščine in njegove ustreznice v slovenščini." Ars et humanitas letnik št. 2. letn. 11 (2017) str. 85-103.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPAKQG4X>

Ars et humanitas
2007-
(Zbirni zapis)