Opis
Uvod: v interdisciplinarnem rehabilitacijskem programu za bolnike po vstavitvi stimulatorja za zdravljenje kronične bolečine po neuspešnih operacijah na ledveni hrbtenici (Failed Back Surgery Syndrome - FBSS) so cilji usmerjeni prvenstveno v vedenjske spremembe, ki omogočajo vzpostavitev prilagajanja posameznikove dejavnosti na relevantnih področjih funkcioniranja kot so: krepitev gibalnih sposobnosti na različnih področjih (hoja, ravnotežje, mehanika gibanja), krepitev vzdržljivosti, izboljšanje razpoloženja, kakovosti spanja, zmanjšanje utrudljivosti in izboljšanje vključenosti v izbrane aktivnosti dnevnega življenja brez porasta bolečine. Urjenje veščin, ki se jih bolniki učijo v sklopu vedenjsko kognitivne terapije, ključno podpira proces vedenjskih sprememb na vseh področjih. Metode in preiskovanci: V raziskavo je bilo vključenih 11 bolnikov, 6 moških in 5 žensk po zaključenem interdisciplinarnem rehabilitacijskem programu po vstavitvi stimulatorja za zdravljenje kronične bolečine zaradi FBSS. V klinični praksi redno uporabljamo ocenjevalne instrumente (6 minutni test hoje z oceno bolečine po hoji, Bergova lestvica za oceno ravnotežja, Kanadski test izvajanja dejavnosti, video-analiza kakovosti mehanike gibanja, Kratek vprašalnik o bolečini, najvišja jakost bolečine v zadnjem tednu, painDETECT), s katerimi lahko predstavimo izpolnjevanje zastavljenih ciljev rehabilitacije. Rezultati: Rezultati ob zaključku programa kažejo, da bolniki v rehabilitacijskem programu napredujejo v smislu vedenjskih sprememb prilagajanja. Opažamo podaljšanje prehojene razdalje z manj bolečinami, izboljšanje funkcije ravnotežja in mehanike gibanja. Pomembno napredujejo na področju ocene izvedbe in zadovoljstva z izvedbo izbranih dejavnosti. Kljub povečani aktivnosti, ostaja ocena najmočnejše bolečine med programom enaka, simptomi nevropatske bolečine pa so po zaključenem programu pomembno zmanjšani. S Kratkim vprašalnikom o bolečini - 2. del izmerimo pri nekaterih bolnikih še dodatno zmanjšanje negativnega vpliva bolečine na celostno funkcioniranje, kot je bilo pred vključitvijo v program. Zaključek: Med rehabilitacijskim programom ugotavljamo z izbranimi ocenjevalnimi instrumenti pomembne napredke, kar morda kaže na izpolnjevanje individualno zastavljenih ciljev rehabilitacije, ki so usmerjeni v vedenjske spremembe prilagajanja posameznikove dejavnosti na različnih področjih funkcioniranja ob še vedno prisotni bolečini in upoštevajoč vse posledice dolgoletnega kroničnega bolečinskega sindroma na posameznika. Urjenje veščin vedenjsko-kognitivne terapije ključno pripomore k vedenjskim spremembam, kar pa trenutno ni neposredno merljivo z izbranimi ocenjevalnimi instrumenti.