Obremenitveno testiranje in telesna zmogljivost bolnikov v subakutnem obdobju po možganski kapi
Exercise stress testing and aerobic capacity in patients after stroke in the subacute stage

slovenski

2015

letnik 14, številka 1

aerobna zmogljivost   možganska kap   obremenitveno testiranje

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Obremenitveno testiranje tudi pri bolnikih po možganski kapi predstavlja zlati standard za opredelitev aerobne zmogljivosti in predpisa aerobne vadbe. Zaradi okvare po možganski kapi je potrebna prilagoditev načina obremenitve in uporabljenega protokola. V študiji smo želeli ugotoviti, kakšne so možnosti obremenitvenega testiranja v subakutnem obdobju po možganski kapi, opredeliti najprimernejši protokol obremenitve, določiti aerobno zmogljivost in morebitne razlike pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo ali možgansko krvavitvijo. Metode: V študijo smo vključili 30 bolnikov v subakutnem obdobju po možganski kapi, ki so bili prvič sprejeti v programe rehabilitacije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS % Soča v obdobju od 1. 1. 2014 do 30. 6. 2014. Po protokolu smo predvidevali submaksimalno obremenitev na polsedečem kolesu z neposredno meritvijo porabe kisika. Na podlagi kliničnega pregleda smo uporabljali štiri zvezne protokole z različno intenziteto obremenitve. Primerjali smo raven dosežene obremenitve in čas trajanja obremenitve pri posameznem protokolu. Izmerili smo največjo porabo kisika (VO2,), največji porast srčne frekvence, respiratorni količnik (RQ), opredelili vzroke za prekinitev testa ter zbrali podatke o bolnikovi subjektivni oceni napora na zadnji stopnji dosežene obremenitve. Rezultate smo primerjali med bolniki z ishemično in hemoragično možgansko kapjo. Rezultati: Povprečna najvišja poraba kisika je bila 14,8 ml/kg/ min (SO 3,7), najvišji srčni utrip je bil v povprečju 71,4% (SO 10,7) maksimalno predvidenega glede na starost. Med bolniki z ishemično ali hemoragično možgansko kapjo ni bilo pomembnih razlik. Le štirje bolniki so dosegli submaksimalno obremenitev. Pri 23 bolnikih smo test zaključili zaradi splošne utrujenosti ali težav z okvarjeno nogo. Najpogostejši zaplet pri obremenitvenem testiranju je bil hipertenzivni odgovor na napor (pri 3 bolnikih). Drugih pomembnih srčno-žilnih zapletov ni bilo. Če upoštevamo dosežene obremenitve in časovno omejitev testa, se zdi najbolj primerna obremenitve z naraščanjem intenzitete 10 W/min. Zaključek: Obremenitveno testiranje s pomočjo sobnega kolesa je pri bolnikih v subakutnem obdobju po možganski kapi mogoče le pri manjšem številu bolnikov. Med štirimi uporabljenimi protokoli je bil najbolj ustrezen zvezni protokol z naraščanjem intenzitete obremenitve 10 W/ min. Aerobna zmogljivost je bila nizka, utrudljivost hitra, zato je tudi submaksimalni test težko izvedljiv. S pomočjo največje dosežene srčne frekvence pri obremenitvi lahko objektivno predpišemo program aerobne vadbe. Predpis vadbe glede na maksimalno predvideno srčno frekvenco glede na starost pri teh bolnikih ni primeren.

18.04.2017