Opis
Okolica, ki obdaja človeka, v kateri ta biva in ki ga tudi oskrbuje, je naravno okolje, v katerem se prepletajo elementi človekovega delovanja. Človek je del tega okolja in njegov element. S svojim delovanjem pomembno vpliva na življenjske pogoje okolja, v katerem živi, ter s tem na zdravje in kakovost življenja. Večina ljudi se ne zaveda, katere temeljne pravice jim pripadajo, in ena od takih pravic, s katero niso seznanjeni, je pravica do zdravega okolja. Velikokrat pozabljena pravica je splošnega pomena ter velja za eno modernejših in mlajših pravic, saj jo redko najdemo zapisano kot temeljno ustavno pravico. Kot samostojna pravica je navedena le v nekaterih svetovnih ustavah, med njimi tudi v Ustavi Republike Slovenije. V članku obravnavamo, kako je pravica do zdravega okolja urejena na treh različnih ravneh. Evropska konvencija o človekovih pravicah velja za temeljni akt, ki varuje osnovne in temeljne svoboščine posameznika v Evropi, zanimivo pa je, da pravica do zdravega okolja v njej ni navedena, temveč je varovana prek različnih drugih določb te konvencije. Drugače kot navedena konvencija delujeta Evropska unija in Slovenija. Evropska unija je svetovno najpomembnejši in vodilni akter na področju varovanja okolja, saj je od svojega nastanka do danes sprejela številne pravne akte in politične odločitve na področju varovanja okolja. Slovenija kot članica Evropske unije ji pri tem sledi, pomembno pa je, da je naša država že pred vstopom v Evropsko unijo v svoji prvi ustavi varovanje pravice do zdravega okolja opredelila tudi na ustavni ravni. Dilema se pojavlja pri opredelitvi pravice do zdravega okolja, ali je omenjena pravica del temeljnih človekovih pravic ali ne. Ker navedene pravice ne najdemo v nobeni pomembnejši mednarodni deklaraciji niti konvenciji, ki varuje človekove pravice, se je tako treba vprašati, kam jo sploh uvrščamo in ali je sploh povezana s temeljnimi človekovimi pravicami.