Članek obravnava jedro racionalistične teorije dokazov. Ob tem prepozna sklop osnovnih trditev in filozofskih predpostavk, ki so skupne tako anglo-ameriškim kot romanskim različicam racionalizma: to so trditev o zasledovanju resnice kot preferenčnemu cilju pravnega dokazovanja, trditev o dokaznem utemeljevanju kot posebni vrsti splošnega spoznavnostnega utemeljevanja, predpostavka o korespondenčnem pojmovanju resnice in ontološko ter spoznavoslovno razlikovanje racionalizma od skepticizma in naivnega kognitivizma. Avtorica zatrjuje, da so omenjene trditve in predpostavke v pomembnih ozirih nejasne, prav zaradi teh nejanosti pa da lahko v sodobnih razpravah o teoriji pravnih dokazov posvojitev racionalistišnega pojmovanja deluje kot skupni okvir, ki ene razprave zapira (posebej tisto o pojmovanju resnice), medtem ko druge odpira (takšni sta razprava o stopnji posebnosti dokaznega utemeljevanja v pravu in razprava o primernost razporeditve tveganja napak).

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-TEJ0JJ69

COBISSID

76130563

Objavljeno

12.10.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Accatino, Daniela (2020). Legal evidence theory. Revus (Ljubljana), številka 40, str. 85-101, 133-134. URN:NBN:SI:DOC-TEJ0JJ69 from http://www.dlib.si

MLA:

Accatino, Daniela. "Legal evidence theory." Revus (Ljubljana) številka 40 (2020) str. 85-101, 133-134.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEJ0JJ69>

Revus
2003-
(Zbirni zapis)