Opis
Izhodišča. Namen raziskave je bil ocenitev pomembnosti ugotavljanja koronarne kalcifikacije kot dejavnika tveganja pri bolnikih z miokardnim infarktom. Metode. V obdobju treh let smo pri 27 bolnikih z miokardnim infarktom ugotavljali stopnjo koronarne kalcifikacije. Povprečna starost bolnikov je bila 66,1 let (46-81). Za merjenje kalcija v koronarnih arterijah smo uporabljali večrezno računalniško tomografijo (MTDC) Somatom Volume Zoom Siemens in retrospektivno obdelali podatke glede na z EKG-jem merjen srčni ritem. Polavtomatsko smo izračunali količino kalcija po Agatstonu (CS). Uporabljali smo 4 x 2,5 mm veliki kolimator in 130 ml kontrastnega sredstava, ki smo ga vbrizgali z avtomatskim injektorjem s hitrostjo 4 ml/s. Empirično smo določili zakasnitveni čas. Ocenili smo tudi različne dejavnike tveganja zamiokardni infarkt. Rezultati. Med 27 bolniki z miokardnim infarktom so 3 (11,1%) imeli nizek CS (10-100), 5 (18,5%) sreden CS (101-499), 19 (70,4%) bolnikov pa je imelo visok CS (>500). Ko smo ugotavljali druge dejavnike tveganja za miokardni infarkt, smo ugotovili, da je bilo 17 (63,0%) bolnikov kadilcev, 10 (57,0%) bolnikov je imelo povišan arterijski krvni tlak, 7 (25,9%) sladkorno bolezen, 5 (18,5%`) srčno bolezen v družini, 5 (18,5%) zvišane lipide v krvi, 4 (1,8%) pa so bili alkoholiki. Le šest (22,2%) bolnikov je navajalo simptome angine pektoris. Zaključki. Raziskava je pokazala veliko soodvisnost miokardnega infarkta in stopnje kalcifikacije koronarnih arterij (CS>500). Tudi v naši skupini preiskovanih bolnikov smo ugotovili večjo prisotnost preostalih dejavnikov tveganja za miokardni infarkt, kot so kajenje, zvišanje arterijskega krvnega tlaka, sladkorna bolezen, miokarni infarkt v družini in povišan holesterol v krvi. Pri večini bolnikov pa nismo ugotovili izrazitih simptomov.