Opis
V prispevku je analiziran eden izmed postopkov ekspresivne skladnje, in sicer nepopolni stavki na primeru literarnega besedila. Raziskovalni korpus predstavljajo romaneskna dela (Svadba, Raskid, Lelejska gora, Ratna sreća in Tamara) enega najpomembnejših južnoslovanskih pisateljev druge polovice 20. stoletja, Mihaila Lalića. Njegova dela so prirejena za radijsko, televizijsko, filmsko in gledališko izvedbo, prevedena pa so npr. v ruski, francoski, nemški, angleški, ukrajinski, danski, češki, slovaški, romunski, albanski, turški, madžarski, slovenski, makedonski, poljski, armenski, litovski, bolgarski jezik. Upoštevajoč rabo in prisotnost eliptičnih stavkov v obravnavanih besedilih avtorica s pomočjo sintaktično-semantične in stilistične analize odgovarja na vprašanje, v kolikšni meri tovrstni stavki prispevajo k izgradnji slogovnih konstrukcij, ki bogatijo jezikovni izraz Mihaila Lalića in pripomorejo k njegovi izvirnosti.