Opis
Uvod: Pogosti dejavniki tveganja za pitje alkoholnih pijač so želja po sprejetosti s strani vrstnikov, prisotnost alkohola v družini, dostopnost alkohola, slabši študijski uspeh in nižja samopodoba študenta. Namen raziskave je bil ugotoviti dejavnike tveganja, ki so povezani z uživanjem alkoholnih pijač študentov na višje- in visokošolskih zavodih v gorenjski regiji. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika na namenskem vzorcu 328 študentov prvih letnikov višje- in visokošolskih zavodov na področju gorenjske regije, v obdobju maj ter oktober in november 2012. Uporabljena je bila opisna statistika in linearna multipla regresijska analiza. Rezultati: Največji vpliv na pogostost pitja zaradi komunikativnosti in sproščenosti ima povprečni učni uspeh v zadnjem letu srednješolskega izobraževanja (beta = 0,168, p = 0,002). Statistično pomemben vpliv pogostosti pitja alkoholnih pijač v prostem času predstavljajo prijateljstvo (beta = 0,131, p = 0,029), pogosto druženje s prijatelji (beta = 0,127, p = 0,035), opora družine v primeru težav (beta = -0, 183, p = 0,001) in povprečni učni uspeh v zadnjem letu srednješolskega izobraževanja (beta = 0,098, p = 0,043). Diskusija in zaključek: Dejavniki tveganja, ki so povezani z uživanjem alkoholnih pijač študentov gorenjske regije so socialni (opora družine), vrstniški (vpliv vrstnikov) in individualni (nizka samopodoba, slabši učni uspeh in preživljanje prostega časa). Značilnosti anketiranih študentov gorenjske regije v odnosu do uživanja alkoholnih pijač ne odstopajo od ostalih vrstnikov.