Analiza in zaznava ezofagealnega govora v slovenskem jeziku
Analysis and perception of esophageal speech in slovenian language

slovenski

2021

letnik 20, številka 2

alaringealni govor   alaryngeal speech   laringektomija   laryngectomy   ocena govora   perceptive tes   perceptivni test   Speech   speech assessment   voiced-voiceless sounds   zveneči-nezveneči glasovi

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Pri pacientih z rakom grla ali spodnjega žrela je pogosto edina možna rešitev popolna laringektomija. V tem primeru so se osebe po kirurškem posegu primorane naučiti ene od nadomestnih oblik govora. Mednje sodi tudi ezofagealni govor (EG), ki od laringektomiranih oseb zahteva učenje novih govornih vzorcev. S perceptivnimi testi prepoznavamo, kako govor zaznavajo poslušalci, zato z njimi lahko ugotavljamo, kako uspešni so bolniki pri tem učenju; z oceno govora pa ugotavljamo, kako poslušalci ocenjujejo govorca glede na izbrane lastnosti njegovega govora. Glavni cilj študije primera je bil raziskati ustreznost izreke slovenske ezofagealne govorke ter razumljivost, sprejemljivost in všečnost njenega govora. Metode: V študiji primera je sodelovala ezofagealna govorka, laringektomirana pred 25 leti. Posnetki njenega govora so bili predvajani 18 preiskovancem, starim med 20 in 24 leti. V perceptivnih testih so opredelili, kaj slišijo; v oceni govora pa so njen govor primerjali z govorom “idealne” govorke, govorca z rotacizmom in hripavega govorca. Rezultati: Perceptivni testi so pokazali, da govorka večino glasov izgovarja razumljivo; razumljivost je slabša le pri zvenečih nezvočnikih – preiskovanci so ustrezno prepoznali zveneče zapornike le v 43 % primerov, zveneče pripornike v 31 % primerov, zvenečega zlitnika pa niso zaznali nikoli. V drugem delu testa so preiskovanci 96 % nezvenečih tarčnih glasov prepoznali kot nezveneče, medtem ko so le 42 % zvenečih tarčnih glasov prepoznali kot zveneče. Ocena ezofagealnega govora glede na druge govore (»idealni«, z rotacizmom, hripavi) je pokazala, da je poslušalcem EG najmanj razumljiv, najmanj sprejemljiv in najmanj všečen, vendar se ocene EG v nobenem parametru ne razlikujejo statistično značilno od hripavega govora. Zaključek: Govorka ima težave s tvorjenjem zvenečih zapornikov, pripornikov in zlitnikov; kljub relativni razumljivosti je njen EG ocenjen kot nesprejemljiv in zelo nevšečen.

21.02.2022