Odzivi nemške etnične skupine na Slovenskem na razpad Avstro-Ogrske monarhije ter njena integracija v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev

slovenski

2009

Kraljevina SHS   manjšine   mednacionalni odnosi   narodni boji   Nemci   Slovenci

Inštitut za novejšo zgodovino
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Oddelek za zgodovino)

Pojav Majniške deklaracije v letu 1917 ni bilo naključje, ampak vrhunec več desetletij trajajočih prizadevanj po družbeni uveljavitvi slovenskega naroda. Avstro - Ogrska monarhija je proti koncu prve svetovne vojne zašla v številne težave, za katere so krivili slovanske elemente v monarhiji. Zraven tako imenovanega 'zunanjega' sovražnika, se je povečalo in okrepilo število 'notranjih' sovražnikov, ki so sebično sledili le lastim interesom po narodni emancipaciji. Po mnenju nemških političnih krogov se je tako v razmeroma kratkem času 'notranji' sovražnik poistovetil s cilji antantnih držav. Spodnještajerski Nemci so se leta 1918 tako prvič znašli v podrejeni vlogi, ko niso diktirali javnega življenja. V času napetih razmer predstavlja nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov oktobra 1918 in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (v nadaljevanju Kraljevina SHS) decembra 1918 mejnik v zgodovini odnosov med slovenskim in nemškim narodom. V prelomnem letu 1918 so tako Nemci izgubili položaj večinskega prebivalstva z vsemi kulturnimi, gospodarskimi in predvsem političnimi privilegiji ter bili prisiljeni opazovati, kako se je slovenski narod prelevil v krojitelja političnega življenja. Ustanovitvi Kraljevine SHS so sledile spremembe v zakonodaji, ki je imela za posledico, da so pripadniki nemške etnične skupine na Slovenskem in tudi sirše v Kraljevini SHS pričeli izgubljati svoj nekdanji nadrejeni položaj. Čeravno je bila nemška etnična skupina v Kraljevini SHS najbolj številčna neslovanska družbena skupina, svoje stevilčnosti ni uspela izkoristiti, saj je prostorsko bila preveč raztresena in neorganizirana. S problemom izgube svojega nekdaj nadrejenega položaja pa se niso srečevali le pripadniki nemške etnične skupine v Kraljevini SHS, ampak je to v razmeroma kratkem času postal problem novonastajajoče evropske družbe. Mednarodna skupnost namreč, kljub določilom v mednarodnih mirovnih pogodbah, ni uspela vzpostaviti učinkovitih pravnih mehanizmov, ki bi omogočili trajno zasčito pravic narodnih manjšin, ne le na papirju. Tako se je vse pogosteje dogajalo, da so bili pripadniki nemške etnične skupine izpostavljeni moralni diskreditaciji, socialni difamaciji in pravni diskriminaciji s strani večinskega prebivalstva, pravne norme pa so ostajale 'mrtve črke na papirju'.

16.02.2024