V Ujetnikih preteklosti se je avtorica skušala približati svoji zvesti publiki tako, da je težke zakonitosti travme, zasvojenosti in okrevanja skrila v napeto zgodbo, ki je ne boste mogli odložiti. Medtem ko boste spremljali pripoved klientke Ane, se boste kar mimogrede seznanili z osnovnimi principi otroške travme, drsenja v zasvojenosti in težke poti iz njihovega brezna. Razumeli boste, da se tudi dobri ljudje včasih zaradi spleta okoliščin in napačnih vzorcev iz preteklosti znajdejo v situacijah, za katere so si prisegli, da se jim nikoli ne bodo zgodile, in v bolečih odnosih, ki odpirajo stare nezaceljene rane. Vzporedno z Anino pripovedjo pa se odvija tudi zgodba psihoterapevtke, ki se ne skriva za anonimnostjo svoje poklicne vloge, temveč se pokaže kot nekdo, ki ga je prav tako oblikovala preteklost. Preplet dveh edinstvenih osebnosti v posebnem odnosu, ki zdravi obe, vam bo razodel, kaj je bistvo psihoterapije: globoko intimno in iskreno srečanje dveh oseb, združenih v skupnem zaupanju in upanju. Takšni odnosi so pogoj za osebno spremembo in rast obeh protagonistk. Zgodbe, ki nas vodijo z zgledi okrevanja in nas učijo, kaj je v življenju najpomembnejše, so terapevtsko sredstvo. Ko jih beremo, se nekaj v nas prebudi in dopolni, da začnemo drugače doživljati sebe in druge. Po branju Ujetnikov preteklosti ne boste več gledali na svet kot na prostor, v katerem vam iz vseh strani grozi nevarnost, temveč boste v sebi, ljudeh in odnosih začeli videvati potencial za ljubezen.

Pravice