Respiratorna fizioterapija pri osebi z okvaro vratne hrbtenjače : prikaz primera
Respiratory physiotherapy for an individual with cervical spinal cord injury : case report

slovenski

2015

letnik 14, številka 1

dihalne mišice   respiratorna fizioterapija   tetraplegija

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: V prispevku je opisan primer respiratorne obravnave bolnika po zlomu vratne hrbtenice na ravni petega in šestega vratnega vretenca ter posledično tetraplegijo. Metode dela: Program respiratorne fizioterapije je bil usmerjen predvsem v preprečevanje zapletov pri dihanju, izboljšanje mehanike dihanja, izboljšanje inspiratorne kapacitete, krepitev oslabele dihalne muskulature in izboljšanje vzdržljivosti inspiratornih mišic. Osnovne podatke o bolniku smo zbrali s pomočjo anamneze in kliničnega opazovanja (vitalni znaki, inspekcija, palpacija, perkusija, avskultacija pljuč, ocena moči trebušne prepone, ovrednotenje kašlja, ocena vzorca dihanja pri fiksaciji trebušne prepone, ocena dihanja v različnih položajih in ovrednotenje požiranja). Za natančnejšo fizioterapevtsko respiratorno oceno bolnikovega stanja smo opravili teste spirometrije, meritve moči inspiratornih in ekspiratornih mišic, meritev največjega pretoka med kašljem (angl. peak cough flow - PCF), meritve obsegov prsnega koša, oceno dispneje z lestvico VRI (angl. ventilatory response index) in test za oceno koordinacije govora in dihanja. Fizioterapevtska obravnava je vključevala dihalne vaje, mobilizacijo prsnega koša, vadbo s pripomočki (incentivni spirometer, PEP, IMT), terapijo z insuflator - eksuflatorjem, vadbo na aparatu Respifit S ter izobraževanje svojcev. Bolnik je bil vključen v šestmesečni program rehabilitacije, vadba je potekala pet dni v tednu. Rezultati: Pri bolniku je prišlo do izboljšanja vzorca dihanja, spirometrije, moči inspiratornih in ekspiratornih mišic, moči kašlja, gibljivosti prsnega koša in koordinacije govora in dihanja. Uporaba insuflator - eksuflatorja je ugodno vplivala tudi na čiščenje zgornjih dihal. Izboljšala se je tudi vzdržljivost inspiratornih mišic. Zaključki: Zastavljeni program respiratorne fizioterapije je bil pri bolniku uspešen, saj je prišlo do znatnega izboljšanja respiratorne funkcije. V več kot enem letu po poškodbi ni prišlo do dihalnih zapletov.

18.04.2017