Opis
Diaspore že dolgo prispevajo k svojim domovinam, ne da bi čakale, da jih v ta namen združijo različne politike, ki povedano po resnici, pogosto pomenijo glavno oviro vzpostavitvi partnerstva. Vseeno pa je partnerstvo med diasporo in domovino tesno povezano z institucionalnimi okviri, s socialno-ekonomskimi okoliščinami, političnim miljejem in z vprašanji zaznavanja, podob, zaupanja ter družbene identifikacije, tako v domači državi kot v državi gostiteljici, večina teh pa spada v okvir javne uprave. Poleg tega sta v nekaterih državah naraščanje ozaveščenosti o politiki in poglobljeno razumevanje povezave med diasporo in razvojem posledici prizadevanj javne uprave. Da bi maksimirali koristi potencialnega partnerstva med diasporo in domovino ter zagotovili, da se diasporam ne odreka lastništva njihovih prispevkov, bi morale biti politike, ki jih številne države vedno bolj razvijajo in s katerimi želijo diaspore izkoristiti, zbrati skupaj in mobilizirati, realistične, dobro zasnovane, pravične ter izvedljive. Znotraj diaspore se nahaja dragocen intelektualni, družbeni in finančni kapital, ki ga morajo države pošiljateljice poiskati ter spodbujati preko mrež in zavezništev ("verige možganov"). Mobilizacija tega latentnega "naravnega" vira, kot ga imenuje Gamlen , s pomočjo takšnih povezovalnih programov ne zahteva velike naložbe v infrastrukturo, kar je prednost katere koli možnosti diaspore. Na tem mestu možnost diaspore pomeni eno od dveh alternativ pridobitve možganov. Kot navajata Meyer in Brown, se pridobitev možganov lahko doseže s pobudami za vrnitev diaspore domov (možnost povratka) ali pa z njeno mobilizacijo na daljavo in zavezanostjo k razvoju domovine (možnost diaspore). Predpostavka, da se veliko število izseljencev najverjetneje ne želi vrniti, vsaj ne na kratki rok, je podlaga za precejšnje število politik do diaspore.