Prispevek povzema ključne ugotovitve ciljnega raziskovalnega projekta "Nadgradnja metodologije določanja območij nacionalne prepoznavnosti krajine". Namen projekta je bil zasnovati metodo določanja območij in prvin prepoznavnosti krajine, ki bodo izhodišče za varstvo, načrtovanje in upravljanje krajin na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Na podlagi obsežnega analitičnega in terenskega dela ter prispevkov deležnikov iz intervjujev, ankete in dveh delavnic je v projektu predlagana metoda, ki med območja prepoznavnosti na nacionalni ravni uvršča: 1. edinstvena območja, ki so prepoznana kot reprezentativna za Slovenijo, ter 2. območja, ki so zaradi prvin in vzorcev značilni predstavniki krajinskih tipov. Njihov pomen se določa na osnovi treh meril: 1. reprezentativnost, 2. skladnost in ohranjenost krajinskih prvin in vzorcev ter 3. kulturna in znanstvena vrednost. Splošne usmeritve za urejanje teh območij so zlasti ohranjanje rabe in avtentičnosti lokacije, značilnih krajinskih prvin in prepoznavnih krajinskih vzorcev ter vzdrževanje in spremljanje krajinske pestrosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-QMDY4K6F

COBISSID

45237763

Objavljeno

30.05.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hudoklin, Jelka, Penko Seidl, Nadja, Pipan, Tomaž, Šmid Hribar, Mateja, Golobič, Mojca (2020). Ohranjanje prepoznavnosti krajine. Urbani izziv. Posebna izdaja, številka 11, str. 55-63. URN:NBN:SI:DOC-QMDY4K6F from http://www.dlib.si

MLA:

Hudoklin, Jelka, Penko Seidl, Nadja, Pipan, Tomaž, Šmid Hribar, Mateja, Golobič, Mojca. "Ohranjanje prepoznavnosti krajine." Urbani izziv. Posebna izdaja številka 11 (2020) str. 55-63.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMDY4K6F>

Urbani izziv. Posebna izdaja
2011-
(Zbirni zapis)