Conflict resolution and peacebuilding in the Western Balkans - the role of external actors

angleški

2018

letnik 55, številka 1

izgradnja miru   politika pogojevanja EU   reševanje konfliktov   varnost   Zahodni Balkan

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Glavni namen pričujočega članka je predstaviti prehod od vojaškega konflikta k miru in varnosti na Zahodnem Balkanu, zlasti z vključevanjem zunanjih akterjev. Čeprav v članku obravnavam vlogo tudi NATO in OVSE, bo poudarek na komparativni analizi preprečevanja in reševanja konfliktov in izgradnje miru, ki sta jih v dveh ločenih fazah izvajala najprej ZN in nato EU: prva faza se nanaša na obdobje vojne in obdobje neposredno po njej (1991-1999), za katerega je značilna glavna vloga in delovanje ZN; druga se nanaša na obdobje po letu 2000, za katerega je značilen začetek demokratične tranzicije na Zahodnem Balkanu in vzpon EU kot glavnega zunanjega akterja. V članku trdim, da je bil med prvo fazo cilj vpliva zunanjih akterjev z delovanjem več mirovnih operacij ZN in ES ter s skupnimi iniciativami ZN-ES ustvariti pogoje za odsotnost neposrednega nasilja - negativni mir . Po drugi strani pa so bili in so še za drugo fazo značilni zlasti instrumenti EU, s ciljem zgraditi pozitivni mir s skupnim sodelovanjem in izvajanjem številnih programov, ki so bili oblikovani posebej za to postkonkfliktno regijo - zlasti politika pogojevanja in operacije SVOP. V članku ugotavljam prisotnost in analiziram aktivnosti ZN in ES/EU v teh dveh različnih fazah, določam njihov značaj in obseg vpliva na preprečevanje konfliktov, reševanje konfliktov in izgradnjo miru v regiji na temelju reševanja konfliktov po "modelu peščene ure".

13.11.2019