Opombe
Medikalizacija je sociokulturni proces, skozi katerega nemedicinski problemi postanejo opredeljeni in zdravljeni kot medicinski. To je oblika normativnega družbenega procesa, kateremu je podvrženo vse več fizioloških pojavov, med njimi tudi nosečnost in porod, ki nista le biološki, temveč tudi kulturni in družbeni dogodek. Doktorska disertacija obravnava medikalizacijo nosečnosti in poroda v širšem družbenem kontekstu oblikovanja porodnih praks. V teoretičnem delu je pojasnjen proces medikalizacije na primeru nosečnosti in poroda, ki se konča z identifikacijo indikatorjev medikalizacije poroda. Namen, v empiričnem delu zasnovane raziskave, je bil z združevanjem kvalitativnih in kvantitativnih metod, celovito proučiti fenomen medikalizacije nosečnosti in poroda. V ta namen so bila oblikovana naslednja raziskovalna vprašanja: kako doživljajo in sprejemajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ženske po lastni izkušnji in kakšen je njihov odnos do naravnega poroda; kako zaznavajo in doživljajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ter naravni porod zdravstveni delavci, ki sodelujejo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva žensk; kakšna je razlika v stopnji medikalizacije poroda med Slovenijo in drugimi izbranimi državami. V sklopu kvalitativne metodologije sta bili uporabljeni narativna metoda in fenomenološka študija, medtem ko je bila v sklopu kvantitativne metodologije uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. V stratificiran namenski vzorec narativne metode je bilo vključenih 19 porodnic in v namenski vzorec fenomenološke študije 16 babic in 4 porodničarji. Priročni vzorec držav v sklopu sekundarne analize podatkov, je poleg Slovenije vključeval tudi Norveško in Finsko. Podatki narativne metode, analizirani s pomočjo metode analize vsebine, skozi štiri osrednje teme izpostavljajo porodne prakse, prepričanja in tradicije, vpete v institucionalno rojevanje; odzive nosečnic na spremljanje in odkrivanje deviantnosti v nosečnosti; reprezentacije materinstva in avtonomijo odločanja. Iz porodnih zgodb je razvidno, da je prva porodna izkušnja za porodnice najbolj določujoča in obenem tudi najbolj učeča izkušnja. Ravnanja porodnic usmerjajo spoznana tveganja, povezana s porodom, ki jih v očeh porodnic oblikujejo zdravstveni delavci, ožja družina, socialne mreže in mediji. Izsledke fenomenološke analize po Colaizzi, ki je bila narejena posebej za babice in porodničarje, pri babicah opredeljuje 12 tematskih skupin in porodničarjih 11. Oboji se zavedajo, da je porod naravni dogodek in medikalizacija ni vedno potrebna, a je pogosto rezultat zahtev porodnic in vpliva farmacevtske industrije. Kompozitni indeks medikalizacije poroda, sestavljen iz devetih indikatorjev med letoma 2000 in 2012 kaže, da se je stopnja medikalizacije poroda v Sloveniji glede na leto 2000 do leta 2012 povečala za 80,3 %, na Finskem za 30 % in Norveškem za 18,3 %. V primerjavi z obema državama je v Sloveniji od leta 2000 najbolj porasla aplikacija antibiotikov ob porodu, število epiduralnih analgezij in carskih rezov. Trend rasti carskih rezov pri prvo in drugorodnicah nakazuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Medikalizacija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. V 21. stoletju bi bilo nepredstavljivo, da bi nekatere bolezni ali stanja povsem demedikalizirali in jih s tem vrnili v čas naravne danosti, visoke umrljivosti ali družbene stigmatizacije. Ugotovitve teoretičnega in empiričnega dela osvetljujejo medikalizacijo nosečnosti in poroda z različnih perspektiv.