Na naselitvenem območju slovenske narodne in jezikovne manjšine v Italiji ni dovolj sporazumevalnih okoliščin za usvajanje različic slovenščine znotraj slovenskega jezikovnega kontinuuma, zato je ključna odgovornost za razvoj spretnosti in veščin za uspešno sporazumevanje v slovenskem jeziku prenesena v didaktično strukturirano okolje. V prispevku je predstavljeno, kje vse se pojavljajo ovire pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, koliko pozornosti temu namenja didaktično-metodična zasnova pouka slovenščine na slovenskih šolah v Italiji in kako se to odraža pri nacionalnih preverjanjih znanja, maturitetnem preizkusu ob koncu drugostopenjske srednje šole in testiranju INVALSI na različnih stopnjah šolanja. Nakazane so smernice komunikacijskega modela pouka, predstavljen pa je tudi primer dobre prakse, in sicer učne enote, nastale v okviru projekta EDUKA2 - Čezmejno upravljanje izobraževanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-PWXSW9A7

COBISSID

14084173

Objavljeno

16.03.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Melinc Mlekuž, Maja (2019). Sporazumevalna zmožnost v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 83, str. 67-82. URN:NBN:SI:DOC-PWXSW9A7 from http://www.dlib.si

MLA:

Melinc Mlekuž, Maja. "Sporazumevalna zmožnost v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 83 (2019) str. 67-82.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWXSW9A7>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)